Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v novembrski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 127.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ

•  
• V številki glasila lahko preberete o:
• Ostanki akaricidov v medu slovenskih čebelarjev v letu 2025
• Iskanje sledi o Antonu Janši v celovškem arhivu
• Ostanki protimikrobnih snovi v medu slovenskih čebelarjev

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:
 
Veronika Kmecl in Helena Baša Česnik: Ostanki akaricidov v medu slovenskih čebelarjev v letu 2025
Kemijske analize v čebelarstvu so potrebne za uspešno obvladovanje čebeljih bolezni. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) smo analizirali med slovenskih pridelovalcev, v katerem smo določali ostanke sredstev za zatiranje čebelje bolezni varoza. V vzorcih smo analizirali aktivne snovi amitraz, kumafos in timol. Rezultati so nastali v okviru Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike in programa »Analize čebeljih pridelkov za leto 2025«, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije.
 
Tomislav Strgulc: Čebelarjeva opravila v novembru
Običajno je v začetku novembra že tako hladno, da v panju ni več nepokrite zalege, saj matica v takih razmerah ne zalega več. Le na satu ali dveh bo nekaj zaplat pokrite zalege. Če v tem obdobju nastopi otoplitev, bo matica ponovno zalegla nekaj celic. Varoje izkoristijo takšne razmere in se ponovno naselijo v zalego, kar nam oteži zatiranje in zato moramo zadnjega v letu prestaviti na čas, ko v panju zalege ne bo.
 
Boris Potočnik: Analize na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoj v čebeljih pridelkih
Čebelarska zveza Slovenije je sodelovala s podizvajalcem Neotron SpA iz Italije, kjer so izvedli analize na vsebnost ostankov kumafosa, timola in metabolitov amitraza v cvetnem prahu, propolisu in vosku. Cilji spremljanja kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov je ugotavljanje skladnosti čebeljih pridelkov in s tem izboljšanje kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov, svetovanje čebelarjem glede izboljšanja kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov in odprava napak v primarni proizvodnji. Glede na analizni izvid smo čebelarjem svetovali o varnosti čebeljih pridelkov in podali nasvete za nadaljnje delo v skladu z dobro čebelarsko prakso. Izvedba analiz in svetovanje sta bila za čebelarje brezplačna.
Rezultati so nastali v okviru Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike in programa »Analize čebeljih pridelkov za leto 2025«, ki je bila financirana iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije.
 
Matjaž Vilhar: Abies alba (bela jelka) ‒ od semena do sadike
Bela jelka (Abies alba), pri nas poznana tudi po imenom »hoja«, je eno naših najplemenitejših dreves. S svojo pokončno rastjo, srebrno belim lubjem in značilno aromo iglic je bila stoletja simbol zdravih slovenskih gozdov. Poleg gospodarskega in ekološkega pomena ima za čebelarje poseben pomen, saj v ugodnih letih lahko gosti različne vrste povzročiteljev medenja in je tako eden glavnih virov mane.

Jožica Dolenc, Stanka Vadnjal, Majda Biasizzo in Zlatka Bajc: Ostanki protimikrobnih snovi v medu slovenskih čebelarjev 
Enota za varno hrano Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani se med drugim ukvarja tudi z ugotavljanjem ostankov zdravil v živilih živalskega izvora, vključno z medom. Nobena protimikrobna snov v Evropski skupnosti ni registrirana za zdravljenje čebel. V primeru njihove uporabe pa so koncentracije v medu visoke in se le počasi znižujejo. Evropska agencija za varnost hrane ugotavlja, da je frekvenca neskladnih vzorcev zaradi vsebnosti ostankov protimikrobnih snovi največja ravno pri medu.
Rezultati so nastali v okviru Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike in programa »Analize čebeljih pridelkov v letih od 2019 do 2025«, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije.

Verena Štekar-Vidic: Iskanje sledi o Antonu Janši v celovškem arhivu
Nekateri avtorji so v 19., pa tudi v 20. in 21. stoletju pisali, da je bil Anton Janša Korošec, da je izšel iz Koroške kmetijske družbe in da je na Koroškem dobil spodbude za odhod na Dunaj. Te zapise je skrbno preučila skupina raziskovalcev (izr. prof. dr. Andrej Šalehar, Janez Gregori, prof. dr. Peter Dovč, Anton Koželj), ki navedb ni mogla potrditi. Izsledke je kot prvo poročilo objavila pod naslovom Pred odhodom na Dunaj naj bi bil Anton Janša na Koroškem?
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja