Povzetek strokovne razprave o pridobivanju čebeljega strupa

V torek 5. decembra je v čebelarskem centru Slovenije, v organizaciji Javne svetovalne služba v čebelarstvu potekala strokovna razprava o pridobivanju čebeljega strupa. Čebelji strup je eden od čebeljih pridelkov ki se mu je v preteklosti namenjajo nekoliko manj pozornosti kot ostalim, v zadnjih leti pa se tudi na področji tega pridelka dogaja marsikaj. Na strokovni razpravi so sodelovali doc. dr. Aleš Rozman, vodja oddelka za endoskopijo dihal in prebavil na Univerzitetni kliniki Golnik in predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, Miran Kumer, čebelar in apiterapevt, ki se ukvarja tudi s pridelavo strupa in razvojem lastnih naprav za njegovo pridobivanje in Simon Golob svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri JSSČ.

Čebele strup uporabljajo za obrambo svojega bivališča pred vsiljivci. Strup nastaja v strupni žlezi mladih čebel in se shranjuje v strupnem mešičku v zadku čebel. Svež čebelji strup je brezbarvna tekočina z rahlo kislim pH, ki vsebuje med 65 in 70 % vode, suho snov pa predstavljajo predvsem beljakovine, peptidi, fiziološko aktivni amini, sladkorji, fosfolipidi, encimi in alfa-aminokisline. Sestava čebeljega strupa je kompleksna in se lahko spreminja v odvisnosti od različnih dejavnikov kot je starost čebel, letni čas, vir paše, zaloga cvetnega prahu.

V prvi predstavitvi je doc. dr. Aleš Rozman predstavil možne odzive našega telesa na čebelji strup in s tem povezane morebitne zaplete. Posamezen čebelji pik v večini primerov sproži nezapleteno lokalno reakcijo, katera se odraža kot, od nekaj ur do dva dni trajajoča rdečina z blago oteklino in bolečino. Pri takšni reakciji je dovolj, da mesto pika le hladimo. Pri približno 10 % ljudeh, ki jih je pičila čebela se lahko pojavi t.i. velika lokalna reakcija z večjo oteklino in rdečino, ki se prvih 48 ur polagoma veča (do 10cm) in lahko traja od 5 do 10 dni. Ta reakcija načeloma ni nevarna, izjema je le otekanje v predelu grla ali žrela. Do zapletov lahko pride pri velikem številu pikov (glede na poizkuse na živalih se ocenjuje, da 1500 pikov lahko s 50% verjetnostjo privede do smrti 75 kg težkega človeka-LD50) katerih posledica je toksična reakcija zaradi prevelikega vnosa strupa v telo. Dr. Rozman je v nadaljevanju predstavil sistemsko alergično reakcijo (anafilaktično reakcijo) na čebelji strup. Do le te lahko pride že po piku ene čebele, tudi če se je želo takoj odstranilo. Čebelji strup namreč vsebuje 12 registriranih alergenov, ki lahko pri ljudeh s specifičnimi protitelesi tipa IgE sprožijo zaplete. Simptomi sistemske alergične reakcije so oddaljeni od mesta pika in se pojavijo v drugih organskih sistemih. Alergijska reakcija na čebelji strup se pojavlja pri 0,3 -3% ljudeh in se nikoli ne pojavi že pri prvem piku čebele – pik čebele sprva sproži nastajanje specifičnih protiteles zaradi katerih se pri kasnejšem piku sproži alergijska reakcija.
 
V nadaljevanju je svoje izkušnje s pridobivanjem čebeljega strupa predstavil Miran Kumer, čebelar in apiterapevt, ki je s kolegi razvil lastne zbiralnike za zbiranje čebeljega strupa izdelane po vzoru zbiralnika bolgarskega proizvajalca. Ker se je izkazalo, da so pri trenutnem modelu zbiralnika čebeljega strupa potrebne določene izboljšave, se je odločil zasnovo le tega konkretno spremeniti. Trenutno je v fazi izdelave novega modela. Ugotavlja, , da pridelava čebeljega strupa ni povsem neodvisna od vremena in sezone. Letos, ko je bil razvoj čebeljih družin pomladi slab in je čebelam primanjkovalo cvetnega prahu se je to pokazalo tudi pri pridelavi čebeljega strupa. Količine so bile majhne, stanje pa posledično ni bilo primerno niti za preizkus in dodatno nastavitev novih zbiralnikov. Le to namerava izvesti in naprave dokončati v začetku poletja. Povedal je tudi, da so v preteklih letih poizkusili s prodajo večjih količin strupa tako tujim kot slovenskim podjetjem in poudaril, da je pri tem največja težava pri zagotavljanju redne dobave večjih količin strupa. Zaključil pa z mislijo, da prihodnost pridelave strupa v svojem čebelarstvu vidi predvsem v uporabi le tega pri razvoju lastnih receptur različnih pripravkov.

Sledila je predstavitev Simon Goloba glede dela ČZS na področju čebeljega strupa. V letu 2020 smo začeli z izvajanjem triletne aplikativne raziskave z naslovom Optimizacija tehnologije pridelave čebeljega strupa. V raziskavi smo skupaj z Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani razvili nove zbiralnike čebeljega strupa. V treh letih raziskovalnega dela smo ugotovili,  da je za pridobivanje čebeljega strupa potrebno izbrati kvaliteten zbiralnik strupa, da je pridobivanje bolj smiselno v LR kot v AŽ panjih ter, da so rezultati boljši v kolikor so pobiralne plošče postavljene v notranjost panja - v LR panju zgoraj na mestu pokrova, v AŽ panju pa zadaj na mestu plodiščnega okence. Pridobivanje strupa svetujemo v maju, juniju in juliju v času 45 minut. Izvajamo pa jih v odvisnosti od same sezone, stanja čebeljih družin in njihovega razvoja.
V letih 2021 in 2022 smo v okviru interne raziskave izvedli tudi več analiz čebeljega strupa na melitin, surove beljakovine in vsebnost vode. Vsebnost melitina kot ključnega kakovostnega parametra čebeljega strupa se je pri različnih vzorcih gibala med 32,9 in 56,4 %. Med vzorci je bila vidna povezava med vsebnostjo melitina in pa prej opravljeno vizualno oceno čistosti čebeljega strupa – vzorci ocenjeni kot slabši so imeli manj melitina, vzorci ocenjeni kot boljši pa so imeli melitina več. Z raziskovanjem sestave slovenskega čebeljega strupa smo nadaljevali tudi v letu 2023. Novost na tem področju je namreč tudi ukrep Karakterizacija čebeljih pridelkov-čebeljega strupa pri kateri smo zbirali vzorce čebeljega strupa od čebelarjev. Oddaja vzorca na analizo pa bo možna tudi v letu 2024.
-
Več o možnih zapletih pri pikih čebel in uporabi čebeljega strupa si lahko preberete v reviji Slovenski čebelar- februar 2023 v članku dr. Mitja Košnika z naslovom Alergija na strupe žuželk iz reda kožekrilcev


Glede na dejstvo, da se čebelji strup uporablja predvsem v različnih kozmetičnih pripravkih, je potrebno poudariti da na področju kozmetičnih izdelkov ni izjem za manjše pridelovalce, tako da morajo vsi, ki kozmetične izdelke delajo in dajejo na trg, spoštovati zakonodajo s tega področja. Priglasiti morajo svojo dejavnost, se registrirati na Uradu RS za kemikalije, priglasiti vsak kozmetični izdelek pri Evropski Komisiji (portal CPNP) ter ga označiti v skladu z veljavno zakonodajo. Vsak tak izdelek mora biti varen za zdravje, proizveden v skladu z dobro proizvodno prakso, imeti mora izdelano oceno varnosti ter poročilo o varnosti. Le takšen pa se lahko da na trg.

 
Več informacij rezultatih aplikativnih raziskav pa na spodnjih povezavah:
Optimizacija tehnologije pridelave čebeljega strupa

Karakterizacija čebeljih pridelkov.
 


Simon Golob 
svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri JSSČ.