Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v oktobrski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 127.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Ocena čebelarske pašne sezone 2025
• Veterinarski nasveti za jesensko-zimsko obdobje
• Čebelnjak – postavitev, registracija in sporočanje števila čebeljih družin
• 20 let delovanja svetovalne službe v čebelarstvu na sejmu AGRA  

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:
 
Aleš Bozovičar: Ocena čebelarske pašne sezone 2025
Za nami je še ena pašna sezona, ki si jo bomo zagotovo zapomnili. Tokrat končno podobrih, če ne kar odličnih donosih po vsej državi, katerih rezultat je ena boljših in nadpovprečnih sezon. Takšno smo čebelarji po nekaj slabih letinah še kako potrebovali, da smo si ponovno napolnili zaloge medu.
 
Tomislav Strgulc:  Čebelarjeva opravila v oktobru
Do sredine oktobra bodo odmrle še vse kratkožive čebele, ki jih je matica zalegla v začetku avgusta. V panju bodo ostale samo dolgožive čebele, ki bodo preživele zimo in poskrbele za vzrejo prve generacije čebel v naslednjem letu. V panju bo med 8000 in 12.000 dolgoživih čebel. V primerjavi s številom čebel na višku razvoja, ko jih je bilo v desetsatnem panju AŽ okoli 50.000, je to le petina. Nemalokdo se prestraši, da je s čebeljo družino nekaj narobe. Pa ni! Pomembno je, da so te čebele zdrave in jih niso poškodovale varoje. 

Boris Potočnik: Analiza medu na kakovostne parametre po Pravilniku o medu v letu 2025
Med, ki se daje v promet, mora glede kakovosti ustrezati zahtevam Direktive o medu 2001/110/ES in Pravilnika o medu (Uradni list RS, št. 4/11, 26/14 – ZKme-1B in 9/15). Čebelarji so imeli možnost oddati vzorec medu na ČZS, kjer smo izvedli analize medu na kakovostne parametre po Pravilniku o medu, te so: vsebnost vode, električna prevodnost, vsebnost HMF-a, pelodna analiza in senzorična analiza. Cilji spremljanja kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov so ugotavljanje skladnosti čebeljih pridelkov in s tem izboljšanje kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov, svetovanje čebelarjem glede določitve vrste medu in skladnosti s kakovostnimi parametri, izboljšanje kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov in odprava napak v primarni proizvodnji. Izvedba analiz in svetovanje sta bila za čebelarje brezplačna.
 
Ivo Planinc: Veterinarski nasveti za jesensko-zimsko obdobje
 Za nami je poletno zdravljenje varoze. Lahko smo uporabili biotehnološke ukrepe, ekološka,konvencionalna zdravila ali kombinacijo teh načinov. Izbira je povezana s stopnjo napadenosti pred začetkom zdravljenja, pa tudi z znanjem čebelarja glede uporabeposameznega načina zdravljenja.
S tedenskim spremljanjem števila odpadlih varoj lahko zaznamo slabšo učinkovitost zdravljenja in še pravočasno prilagodimo nadaljnje zdravljenje.
 
Simon Golob: Čebelnjak – postavitev, registracija in sporočanje števila čebeljih družin
Pogosta vprašanja čebelarjev, tako izkušenih kot začetnikov, so povezana s tematiko registracije in postavitve čebelnjakov ter s tem povezanimi zahtevami. Tako tistimi, ki jih predpisuje zakonodaja, kot tudi tistimi, ki jih priporoča stroka. V članku obravnavamo, na kaj moramo biti pozorni.
 
Rok Piletič: Povečanje prodaje čebeljih pridelkov na domu z digitalnimi orodji
V Sloveniji narašča povpraševanje po lokalno pridelani hrani, saj potrošniki cenijo svežino in kakovost. Slovenski čebelarji lahko izkoristijo ta trend s povečanjem neposredne prodaje na domu, uporabo kozarca za med, čebelje pridelke in izdelke slovenskega porekla (v nadaljevanju kozarec), vključitvijo v sheme kakovosti, QR-kodami in digitalnimi orodji, kot sta Google lokalni vnosi in Googlu profil podjetja. V nadaljevanju je pojasnjeno, kako lahko s tovrstnimi orodji čebelarji povečajo prodajo, privabijo nove kupce in izboljšajo prepoznavnost svojih pridelkov.

Janez Kokalj: Kaj se je zgodilo z mojimi čebelami na Menešiji?
Opisal bom neljubi dogodek, ki se mi je pripetil na hojevi paši na Menešiji. Določeno mi je bilo stojišče 8 ČD Begunje. Dne 4. junija 2025, okoli 5. ure zjutraj, sem pripeljal manjši zabojnik s 16 11S AŽ-panji. Ob 6.15 sva z ženo zapustila prevozni zabojnik in se odpeljala proti Rakeku. Ko sem se pripeljal mimo prvega večjega postavljenega zabojnika, sem naletel na čudno situacijo. Čebele se brez orientacije letale okoli, kot da je najhujši rop. Ker je hoja medila več kot 2 kg, sem sprva mislil, da že tako močno nabirajo, a ko sem prišel do naslednjih stojišč, je bilo vse mirno. Čebele še nikjer niso izletavale, bile so še na bradah panjev, kar je normalno za zgodnjo uro.
 
Simon Golob: Orientalski sršen v Sloveniji 
V petek, 5. septembra 2025, smo na ČZS gostili dr. Alexandrosa Papachristoforoua iz Grčije. Prihaja z Univerze Thessaly, kjer je docent in direktor laboratorija za čebelarstvo. Je eden od vodilnih strokovnjakov na področju preučevanja azijskega sršena (Vespa velutina) in orientalskega sršena (Vespa orientalis). Vsi dosedanji strokovnjaki, ki smo jih gostili, so predvsem izražali zaskrbljenost glede pojava azijskega sršena (Vespa velutina) v Sloveniji. Slednjega trenutno v Sloveniji še ni, a je glede na napovedi strokovnjakov in stanje v bližnjih državah njegov prihod le še vprašanje časa. Dr. Papachristoforou pa nam je predstavil, da se moramo v podobnem obsegu bati tudi drugega tujerodnega sršena – orientalskega sršena (Vespa orientalis), za katerega so nam drugi strokovnjaki trdili, da pri nas zaradi podnebnih razmer (hladnejših zim in padavinskih obdobij) pri širjenju in predvsem gnezdenju ne bo uspešen. Orientalski sršen je namreč vrsta, ki ji ustreza suho in vroče podnebje. A žal so podnebne spremembe zadnjih let tudi k nam prinesle milejše zime in posledično posamezne osebke tega sršena pogosteje opažamo na območju Obale. Letos avgusta nas je dr. Brodschneiderja z Univerze v Gradcu obvestil, da je v Kopru odkril njihovo gnezdo.  
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja