Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v junijski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 127.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Tveganja z vidika zagotavljanja varnih in kakovostnih pridelkov
• Program preprečevanja varoze čebel
• Spreminjanje stanja medovitih rastlin – prehranskih virov za čebele in druge opraševalce v letu 2025

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:
 
Aljaž Debelak: Tveganja z vidika zagotavljanja varnih in kakovostnih pridelkov pri pripravi čebeljih družin na prve paše
Med, cvetni prah, propolis in matični mleček so čebelji pridelki, ki jih ljudje uživamo ne samo zaradi senzoričnih lastnosti, ampak predvsem zaradi ugodnega vpliva na naše zdravje. Takšen vpliv pa imajo samo varni in kakovostni čebelji pridelki, ki so bili pridelani v skladu z dobro čebelarsko prakso in smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Med je popolnoma naraven proizvod čebel, ki mu ne smemo nič odvzeti in nič dodati, čebelarjeva naloga je, da ga prestavi iz celic satja v kozarce, ne da bi pri tem vplival na njegove lastnosti.

Alenka Jurić: Program preprečevanja varoze čebel v letu 2025

Tomislav Strgulc:  Čebelarjeva opravila v juniju
Večji del junija bo čebelja družina ob pomoči čebelarja ohranila moč, ki jo je dosegla maja. Po poletnem solsticiju, 21. junija, se razvoj čebeljih družin umiri. Čebelje družine bodo redkeje rojile in začnejo se že pripravljati na zimo. Morda je nekoliko zgodaj v tem času omeniti zimo, pa vendar po kresu posameznih opravil v panju ni več možno opraviti tako kot mesece pred tem. Pri posegih v panj moramo biti zdaj še doslednejši, da ne naredimo napake v škodo čebel. Junij je še vedno čas želje čebelje družine po ohranitvi vrste, in prav to mora čebelar izkoristiti, predvsem z izdelavo narejencev, ki se bodo do zazimitve razvili v rezervne družine. Dobre, predvsem mlade matice bodo v tem mesecu zalegle tudi do 2000 jajčec dnevno, zato je prostor za zaleganje še vedno pomemben, prav tako kot dovolj prostora za odlaganje medičine, ki jo je v času paše lahko obilo. Veliko številčnost mladih čebel moramo izkoristiti za gradnjo satja. V tem mesecu je tudi čas za zamenjavo matic, ki niso izpolnilenaših pričakovanj. 

Simon Golob: Načini označevanja matic
V prejšnji številki glasila Slovenski čebelar smo predstavili različne pripomočke in načine za označevanje matic. Za označevanje matic pa lahko poleg različnih pripomočkov uporabimo tudi različna sredstva, ki omogoč ajo, da je matica vidnejša in posledično ob pregledih in posegih opaznejša. Po barvi matice pa prepoznamo tudi njeno starost. V uporabi je namreč mednarodno dogovorjena barvna koda za označevanje čebeljih matic, ki je opisana tudi v kazalu revije SČ.

dr. Urška Ratajc in Tea Močnik: Uspešna prva delavnica Rešimo si življenje – preventiva anafilaksije pri čebelarjih 
Po dolgoletnih prizadevanjih smo v sodelovanju z Univerzitetno kliniko za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter Alergološko in imunološko sekcijo SZD organizirali učno delavnico z namenom poučiti čebelarje o znakih hude alergijske reakcije (anafilaksije) in o pravilni uporabi samoinjektorja adrenalina. Prve skupine čebelarjev so se izobraževanja udeležile v februarju in marcu 2025, z veseljem pa napovedujemo nove termine v septembru in oktobru.
 
Matjaž Vilhar: Mali jesen (Fraxinus ornus) – medovito drevo s številnimi prednostmi
Mali jesen (Fraxinus ornus) je listopadno drevo iz družine oljkovk (Oleaceae), ki v zadnjih letih vse bolj priteguje pozornost čebelarjev, gozdarjev in ljubiteljev narave. S svojo estetsko vrednostjo, izjemnim cvetenjem in visoko medovitostjo ima pomembno vlogo v ekosistemu ter je hkrati ena najpomembnejših medonosnih vrst v nekaterih predelih Slovenije.
 
Simon Golob: Spreminjanje stanja medovitih rastlin – prehranskih virov za čebele in druge opraševalce (povzetek strokovne razprave)
V sredo, 16. aprila, je v Čebelarskem centru Slovenije potekala strokovna razprava, na kateri smo se pogovarjali o stanju in spreminjanju stanja medovitih rastlin. Torej rastlin, ki so čebelam in drugim opraševalcem glavni prehranski viri. Na dogodku so sodelovali dr. Stanislav Kapun (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota), Andrej Breznikar (Zavod za gozdove Slovenije), Gal Oblišar (Gozdarski inštitut Slovenije), Aleš Bozovičar (Čebelarska zveza Slovenije, Opazovalno-napovedovalna služba medenja).
 
dr. Peter Kozmus: Svetovno čebelarstvo v gibanju – dejavnosti Apimondie v preteklem mesecu 2025
V aprilu 2025 je Apimondia, Mednarodna zveza čebelarskih organizacij, izvedla več pomembnih dejavnosti, namenjenih krepitvi čebelarstva in ozaveščanju o pomenu čebel.
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja