Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v aprilski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 127.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Pojavljanje spor Nosema spp. pri maticah in čebelah spremljevalkah
• Življenjski cikel azijskega sršena
• Napoved medenja za leto 2025

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:
 
doc. dr. Maja Ivana Smodiš Škerl, dr. Ajda Moškrič, dr. Lucija Žvokelj: Pojavljanje spor Noseme spp. pri maticah in čebelah spremljevalkah
V Sloveniji, kjer čebelarstvo temelji na reji avtohtone kranjske čebele, je poseben poudarek namenjen vzreji kakovostnih matic. Nanjo ima poleg tehnoloških in prehranskih dejavnikov pomemben vpliv tudi prisotnost okužb. V naravnih pogojih so matice redko prenašalke bolezni, če pa se okužijo, jih čebele zamenjajo s preleganjem. Ravno zato je za vzrejo kakovostnega vzrejnega materiala pomembno, da spremljamo zdravstveno stanje čebeljih družin v vzrejnih in selekcijskih čebelnjakih ter lastnosti in prisotnost povzročiteljev bolezni pri maticah v plemenilnikih in pri čebelah spremljevalkah.
 
Živa Hanc: Življenjski cikel azijskega sršena
V prispevku podrobneje predstavljamo življenjski cikel ter načine spremljanja morebitne prisotnosti azijskega sršena v Sloveniji. Za zdaj prisotnost te invazivne tujerodne vrste pri nas še ni bila potrjena. V primeru opažanja osebkov ali gnezd pa, prosim, sporočite podatke s priloženo fotografijo v aplikacijo Invazivke, na elektronskinaslov: invazivke@zrsvn.si ali se obrnite na svetovalce ČZS in veterinarje za zdravstveno varstvo čebel NVI.
 
Aleš Bozovičar: Kaj lahko pričakujemo v letu 2025?
Naslov tokratnega prispevka o stanju medovitih rastlin začenjam kar z vprašanjem, ki si ga čebelarji pogosto zastavljamo. Hkrati pa upam, da nam bo pašna sezona, ki je pred nami,prinesla kar se da največ. Če se lahko malo pošalim, si tudi sam želim, da bi imel več težav pri prodaji medu kot pa pri sami pridelavi. Sezone zadnjih let in povpraševanje po slovenskem medu so stanje nekoliko obrnili in med je težje pridelati kot prodati. 
 
dr. Peter Kozmus: Apimondia zbrala rekordno število prispevkov za kongres Apimondia 2025
Konec februarja je bil zadnji rok za oddajo prispevkov za kongres Apimondia 2025. Z velikim veseljem ugotavljamo, da smo tokrat dobili rekordno število prispevkov ‒ 1039, kar je občutno več kot ob preteklih kongresih, ko jih je bilo približno 700. Pred predsedniki znanstvenih komisij je sedaj odgovorno delo, ki obsega pregled in razvrstitev najboljših prispevkov v štiridnevni program kongresa. Pripravljenih je 215 mest za ustne predstavitve, drugi prispevki bodo predstavljeni v obliki plakatov.
 
Brane Borštnik: Izdelava ometencev
Druga polovica aprila in mesec maj sta čas burnega spomladanskega razvoja čebelje družine. Ob dobri oskrbi čebel s hrano, ob nektarni in pelodni paši čebele hitro zasedejo vse ulice v panju. Če je čebelar poskrbel za dovolj prostora za zaleganje in mlado matico, je to čas, ko čebele »znorijo«. Zar adi intenzivnega razvoja pa se, predvsem v manjših panjih, kmalu pojavi težava prenaseljenosti. Gostota čebel je velika, prostora za zaleganje primanjkuje, matični feromon ne doseže vseh ulic v panju. Mladih čebel dojilj, ki nimajo kam odlagati matičnega mlečka, je obilo, in če še v naravi ni ustrezne paše, so v panju tako vsi pogoji za močan rojilni nagon.
 
Matjaž Vilhar: Srebrnolistna lipa (Tilia tomentosa): Drevo z izjemno vrednostjo za čebelarje
Srebrnolistna lipa (Tilia tomentosa) je mogočno listnato drevo, ki s svojo lepoto, odpornostjo in bogatim cvetenjem igra pomembno vlogo v naravnem in urbanem okolju. To drevo je še posebej cenjeno med čebelarji zaradi obilice medonosnega cvetnega nektarja, ki privablja čebele in prispeva k proizvodnji kakovostnega lipovega medu.
 
Tomislav Strgulc:  Čebelarjeva opravila v aprilu
V začetku aprila bomo lahko naredili inventuro in ocenili, kako so čebele prezimile. Da je april pravi čas za to, vedo tudi na pristojnem ministrstvu, saj jim vsako leto sporočamo stanje v svojih čebelnjakih 15. aprila in 31. oktobra (stanje moramo sporočiti do 1. decembra v tekočem letu). Če je bilo zimovanje dobro, bo to število podobno stanju ob zazimitvi. Odmrtje do 10 % čebeljih družin v času zimovanja je še sprejemljivo, kar je več, pa je vredno razmisleka in analize. Dobro je, če se o tem pogovorimo s prijatelji čebelarji, ki razmišljajo podobno, in pridemo do koristnih zaključkov, ki jih bomo upoštevali ob naslednji pripravi čebel na zimovanje. Ob sumu na propad družin zaradi bolezni pa je nujen tudi posvet z veterinarjem.
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja