SPOROČILA ZA JAVNOST-​V Tednu slovenske hrane se je začel projekt Lokalna hr

17.11.2025 14:06:31
Tajništvo
V Tednu slovenske hrane se je začel projekt Lokalna hrana na vlakih
 
Ljubljana, 17. november – V Tednu slovenske hrane se je začel projekt »Lokalna hrana na vlakih«. Do vključno četrtka, 20. novembra, bodo čebelarji, kmetje, kmetijski svetovalci in mladi s podeželja potnikom na vlakih delili slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter slovenska jabolka. Delivcem na vlakih so se pridružili tudi organizatorji projekta – Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) v sodelovanju s Slovenskimi železnicami (SŽ). Namen akcije je ozaveščanje potrošnikov o pomenu domače hrane in slovenskega kmetijstva.
 
Jabolka in med po vsej državi
V štirih dneh bodo ekipe čebelarjev, kmetov, kmetijskih svetovalcev in mladih s podeželja (v ekipi bosta po dva čebelarja in po trije predstavniki kmetov) z vlaki prepotovale Slovenijo. Potnikom bodo delili med in jabolka, simbola slovenske tradicije in pridelave (seznam linij je v prilogi). Medtem bodo s potniki klepetali o pomenu lokalno pridelane hrane na temo Kaj pa ti ješ? in kratkih transportnih poti z namenom spodbuditi večjo prepoznavnost slovenske hrane ter ljudi, ki jo pridelujejo in soustvarjajo podobo slovenskega podeželja, kot ga potniki opazujejo skozi okna vlakov.

Ozaveščanje o pomenu lokalne hrane in slovenskega kmetijstva
Poleg delivcev so danes jabolka in med na vlakih delili tudi predsedniki ČZS, KGZS in ZSPM, na dogodku pa je bil prisoten tudi direktor SŽ – Potniški promet ter župani nekaterih občin. Na skupni tiskovni konferenci so poudarili pomen ozaveščanja o lokalni hrani in potrošnike pozvali, naj z izbiro slovenskih živil prispevajo k spodbujanju domače pridelave ter ohranjanju slovenskega podeželja.

Predsednik ČZS in Evropske čebelarske zveze (EBA) Boštjan Noč je poudaril, da je Slovenija urejena, cvetoča, zelena, čista, biotsko raznovrstna, kulinarično edinstvena in da ne smemo pozabiti, da brez čebel, brez čebelarjev, brez pridnih rok slovenskega kmeta take dežele ne bi bilo. Opozoril je na to, da moramo pri lokalni hrani narediti korak naprej: »Kot država bodimo drznejši, naredimo korak pred Evropo, ki nam bo zagotovo kmalu sledila. Sprejmimo tako zakonodajo, da bo v vseh javnih zavodih (vrtci, šole, univerze, domovi starostnikov, bolnice, parlament, protokolarni objekti) na voljo lokalna hrana kupljena po tržni ceni. Najboljša naložba države v zdravje ljudi je prehranjevanje z kvalitetno lokalno hrano, najboljša subvencija čebelarstvu in kmetijstvu pa je nakup hrane vseh institucij v lasti države po tržni ceni.«
Lokalna hrana je sveža, okusnejša in bolj zdrava od uvožene. Z nakupom domačih živil  podpiramo domače kmete, zmanjšamo vpliv na okolje zaradi krajšega prevoza, ohranjamo lokalno gospodarstvo, delovna mesta ter lepo in poseljeno kulturno krajino.

Dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS: »»Računamo na to, da bomo slovenske potrošnike spomnili na slovensko hrano prek jabolka, ki ga bo nekdo zjutraj dobil v roke, verjamem, da tudi z veseljem pojedel in se mnogokrat spomnil na to, zakaj je potrebno kupovati hrano slovenskega porekla. Ne zgolj zaradi kakovosti in zdravja, ampak tudi zato, da imamo lepo in obdelano slovensko krajino.«
Lokalni kmetje imajo posebno vlogo v verigi preskrbe s hrano. S svojim vsakodnevnim trudom ne zagotavljajo le kakovostnih domačih živil, temveč soustvarjajo značilno podobo slovenske podeželske krajine. Krajina z urejenimi pašniki, travniki, njivami, sadovnjaki, vinogradi in gozdovi ni le vir hrane, temveč tudi neprecenljiv del naše kulturne dediščine, ki vedno znova navdušuje obiskovalce iz Slovenije in tujine. Z razumevanjem in spoštovanjem vloge slovenskih kmetov, lahko mlajšim generacijam približamo pomen lokalne samooskrbe in trajnostnega odnosa do prostora, v katerem živimo. Zavedanje, da trajnostno pomeni predvsem to, da lahko ljudje, ki kulturno krajino ustvarjajo, na podeželju s svojim delom dostojno preživijo in ostanejo del živega podeželja, je ključno tudi za prihodnost naše prehranske varnosti.

Eva Golob, predsednica ZSPM je izpostavila, da je promocija slovenske lokalne hrane ključnega pomena, saj je prav kakovostna domača pridelava temelj naše prehranske varnosti. Kmetje se vsak dan soočajo z ogromno količino dela in odgovornosti, zato je razumljivo, da jim ob vsem tem pogosto zmanjka časa in resursov za še tako pomembno promocijo svojih izdelkov: »Na ZSPM verjamemo, da je naloga vseh nas – mladih, lokalnih skupnosti in države , da pomagamo širiti prepoznavnost slovenske hrane, poudarjamo njeno kakovost ter gradimo zaupanje med potrošniki in pridelovalci. Le z močno promocijo lahko zagotovimo, da bo delo slovenskih kmetov prepoznano, cenjeno in pravično ovrednoteno, domača hrana pa ostala vidna in dostopna na slovenskih krožnikih.«
Akcija je nastala v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, kjer menijo, da so slovenski kmetje in pridelovalci najboljši promotor vožnje z vlakom, saj skrbno obdelujejo našo zemljo in ohranjajo pokrajino – čudovito kuliso, ki jo naši potniki občudujejo skozi okna vlakov.

Miha Butara, direktor SŽ – Potniški promet:
»Slovenske železnice želimo vračati okolju, zato z veseljem podpremo dobrodelnost, šport, kulturo ter vse druge projekte, ki prispevajo k razvoju naše družbe. Zato je bila odločitev, da se pridružimo projektu slovenske hrane, v resnici zelo preprosta. Naš cilj ne sme biti le govoriti o trajnosti, temveč jo živeti in udejanjati. Z izbiro hrane domačega kmeta, medu slovenskega čebelarja ter podporo lokalni samooskrbi negujemo prostor, v katerem živimo. Vsak tak korak krepi naš trajnostni odnos do okolja – tako kot tudi odločitev, da se na pot namesto z avtom odpravimo z vlakom, ki je udobnejši in čistejši način prevoza.«
Projekt Lokalna hrana na vlakih tako združuje tri ključne elemente – prehransko samooskrbo, trajnostno mobilnost in krepitev zaupanja med pridelovalci ter potrošniki. S povezovanjem kmetov, čebelarjev, mladih s podeželja in javnega potniškega prometa postaja Teden slovenske hrane ne le praznik slovenske hrane, temveč tudi simbol sodelovanja in odgovornega ravnanja z našimi viri. Akcija dokazuje, da lahko z majhnimi, a premišljenimi koraki – kot sta izbira domačih živil in vožnja z vlakom – vsi skupaj prispevamo k ohranjanju slovenskega podeželja, zdravemu okolju in bolj trajnostni prihodnosti.



Fotografije 1-3: Manca Hotko,ČZS in Fotografije 4-10: KGZS