Kostanj:
Se trenutno v osrednjem delu države in na Štajerskem pospešeno razcveta do višine 800 m n.v. v prihodnjem tednu se bo razcvetel tudi v kasnejših in višjih legah kjer so kostanjevi sestoji. Donose v ugodnejši dneh za medenje beležimo na območju Bele Krajine, Krškega, nižinah osrednjega dela države, Haloz, Slovenskih goric ter nižjih leg Štajerske. Trenutna vremenska napoved je zelo ugodna. Nekaj prepotrebnega dežja se napoveduje za jutri. Upajmo, da bo le ta prešel Slovenijo mirno, brez neviht in da bo dobro zalil zemljo. Cvetja ima ogromno, mestoma na spodnjih listih opažamo uši, katere že izločajo. Najugodnejša temperatura za medenje so med 25  in 29 °C z višjo zračno vlago in seveda mirnim vremenom, ker trenutna napoved napoveduje in če bo tako je obet zelo dober.
 
Lipa:
Velikolistna lipa na zgodnjih legah do višine 700 m nad morjem že končuje s cvetenjem. Ji pa sledi malolistna lipa, ki je z vidika izločanja nektarja bolj bogata rastlina. Sedaj se je razcvetela na območju Bele krajne, Primorske, in Kanala. Na ostalih nekoliko kasnejših lege Tolmin, Idrija, Kobarid in nižinah štajerske se začenjajo odpirati prvi cvetovi. Za medenje lipe so ugodne višje temperature med  27 in 32 °C, soparno ter prav tako mirno vreme. Poleg velikega števila cvetnih nastavkov na lipah opažamo tudi večje število ušic, ki sesajo na spodnji strani listov in že izločajo. Največ ušic na lipah je v toplejših, zavetnih in prisojnih legah. Če bo lipova paša kombinirana še z mano na lipi bo bera odlična.
 
Smreka:
V nižinah do 800 m nad morjem na smreki ne opažamo več povzročiteljev medenja. Posamezne uši bodo lahko še izločale v višjih legah od 800 metrov nad morjem ter naprej do zgornje drevesne meje. Število ušic ni veliko lahko pa pripomorejo k donosom ob drugih virih medenja. 
 
Hoja:
Hoja je letos zelo hitro pokazala prisotnost povzročiteljev medenja. Sedaj je prisotne še zelena hojava ušica, ki mestom zelo dobro izloča in tudi že beležimo donose iz njenega vira. Predvidevam, da je na območje Menišije, Logatca, Ljubljanskega vrha, Ribnice ter Ribniškega dela Pohorja v prvi fazi izločal mali hojev kapar. Samega kaparja nisem opazil so bila pa na podrasti videne zelo velike sladke kapljice, ki nakazujejo njegovo prisotnost. Omenjeni kapar se zadržuje v vrhovih dreves in ga zato težko opazimo. Razvoje zelene sušice je sedaj zelo uspešen. Skoraj ni hojevega sestoja, ki nebi izkazoval vsaj skromne pokapanosti podrasti in pristnost ušic na hoji. Trenutno dobro izloča na območju Cerkniškega, Postojnskega in Pivškega dela Javornikov, na območju Hrušice, Logaške planote, Logatca, Ljubljanskega vrha, Krima, Travne gore ter severnega dela Pohorja ter Koroškega dela kjer je hoja prisotna. Težje je oceniti ali so donosi samo iz hoje kajti cveti lipa in je težko reči kaj čebele koristijo. Dejstvo je da so trenutni pogoji vrhunski. Imamo relativno hladne noči z močno jutranjo roso, poleg tega dnevne temperature ne presegajo 30 °C. Izločanje ušice lahko trenutno prekine le močnejše neurje, razvoj naravnih sovražnikov, ki jih je sedaj še zelo malo ali na koncu koncev zelo suho vreme, če ne prejmemo dežja in se temperature povzpnejo preko 30 °C.       
 
Kot sem že omenil pri kostanju je napoved zelo ugodna rabimo samo eno noč lepega dežja in bomo letos lahko govorili o rekordih. Poleg naštetih rastlin uši opažamo skoraj na vseh rastlinskih vrstah in če bo vreme res takšno kot napovedujejo si lahko obetamo sezono z presežki.  Izkoristite začete paše, če so vam katere družine zrojile jih združite, saj bo tako izkoristek paše večji. Prazne panje boste lahko napolnili po kostanjevi in lipovi paši z izdelavo ometencev. Več o njih si preberite pod rubriko e-svetovalec na spletni strani ČZS.  V tem času, ko medi lipa, kostanj in hoja lahko še izkoristite gradilni nagon čebel. Vstavite nove satnice v gradnjo in nadomestite staro satje, ki se je nabralo v zadnjih letih. Prav tako spremljate stanje varoje, saj se ta letos pojavlja v večji meri in bo po zaključku teh paš borba z njimi na prvem mestu.   
Za konec pa ne pozabite na svežo vodo pri čebelah sedaj vstopamo v poletje in ob višjih temperaturah so potrebe po vodi veliko večje.   
 
Naj medi!
 
Aleš Bozovičar, ONS