Spomladansko krmljenje čebel je ena izmed tem, ki v čebelarskih krogih pogosto povzroča razprave. Nekateri čebelarji prisegajo na uporabo pogač, drugi na sladkorni sirup, spet tretji pa so prepričani, da čebele v tem obdobju ne potrebujejo nikakršnega dodatnega krmljenja. Pomembno je, da se čebelarji pri odločitvah o prehrani čebel opirajo na praktične izkušnje in znanstvene ugotovitve ter upoštevajo dejanske potrebe čebel. Dejstvo je, da dobro oskrbljene čebelje družine, ki imajo zadostne zaloge medu in cvetnega prahu, ne potrebujejo dodatne hrane.

Zadnja leta so se nekateri čebelarji zaradi ekonomskih razlogov odločili za večje izkoriščanje čebel, kar pomeni, da čebelam odvzamejo večino njihove hrane in jih kasneje krmijo s sladkorjem ter nadomestki cvetnega prahu. Takšno ravnanje oslabi fiziološko moč čebeljih družin, zmanjša njihovo odpornost na bolezni in vodi v slabše rezultate pri paši. Da bi čebele uspešno preživele zimo in imele močan spomladanski razvoj, je ključno, da jim čebelarji že ob koncu poletja pustijo dovolj zalog hrane.

Ena najpomembnejših hranilnih snovi v prehrani čebel je cvetni prah, ki vsebuje vse potrebne sestavine za normalni razvoj družine. Čebelarji se pogosto osredotočamo na količino medu v panjih, pri tem pa zanemarjamo pomen cvetnega prahu. V zimskih mesecih in zgodaj spomladi so čebele odvisne od zalog cvetnega prahu, ki so ga nabrale v pretekli sezoni. Ob ustreznih zalogah cvetnega prahu so  izležene čebele težje, bolj vitalne, njihova življenjska doba pa daljša. Prav tako so bolj odporne proti boleznim.

Ko ugotovimo, da so zaloge hrane v panju nezadostne, to je manj kot 6-8 kg zaloge,  moramo čebelam dodati hrano. Najboljša izbira je uporaba medenih satov iz rezerve, saj je to naravna hrana čebel. Medeni sati morajo biti predhodno preverjeni glede morebitnih spor hude gnilobe, saj lahko okužena hrana povzroči širjenje bolezni v družini.

Če so zunanje temperature primerne, lahko čebele krmimo tudi s sladkorno raztopino. Pri tem je pomembno, da ne pretiravamo, saj prekomerno krmljenje s sladkorjem ne nadomešča hranil, ki jih vsebuje med. V primeru uporabe krmnih pogač je potrebno biti previden, saj čebele za predelavo teh pogač potrebujejo več vode. Ob hladnem vremenu in dežju lahko pride do težav, saj čebele ne morejo nabirati zadostnih količin vode, kar vodi v slabše razmere v panju. Praviloma pogačo dodajamo samo, ko je v panju zadostna zaloga hrane in hkrati potrebujemo zgodnji, eksplozivni razvoj čebel za koriščenje prvih paš.

Skrb za čebele se ne začne sedaj spomladi, ampak že v poletnih mesecih v preteklem letu, ko moramo zagotoviti dovolj zalog hrane za zimsko obdobje. Čebelje družine, ki so bile dobro oskrbljene s hrano, bodo spomladi močne in pripravljene na pašo, ne da bi bilo potrebno dodatno krmljenje.

Za zagotavljanje dobrih razmer za čebele je priporočljivo tudi sajenje medovitih rastlin v bližini čebelnjaka. Rastline, kot so leska, vrba iva, dren in  kasneje sadna drevesa, zagotavljajo zgodaj spomladi kakovosten cvetni prah, ki je ključen za razvoj družin. Čebelarji moramo biti odgovorni skrbniki čebel in zagotoviti, da imajo na voljo najboljše pogoje za rast in razvoj.

Pomembno je tudi, da se zavedamo, da med, ki ostane v panju, ni stran vržen denar. Nekateri čebelarji raje skladiščijo med v sodih in čakajo na kupca z dobro ceno, kot da bi del tega medu pustili čebelam. Med je naravna hrana čebel, ki jih bolje oskrbi z energijo in hranili kot katera koli druga alternativa. S tem, ko čebelar skrbi za zadostne zaloge hrane, zagotavlja, da bo spomladi imel močne in zdrave čebelje družine, ki bodo pripravljene na prve paše in optimalno opravljanje svoje vloge v naravi.

Vlado Auguštin