Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v decembrski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Z inovativnimi tehnikami nad azijskega sršena
• Vpliv kumafosa in amitraza na zdravje ljudi
• Sheme kakovosti – priložnost in izziv za slovensko kmetijstvo

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Simon Golob, Aleš Bozovičar in Rene Rus: Z inovativnimi tehnikami nad azijskega sršena
Večini čebelarjev sedaj že znana invazivna vrsta – azijski sršen (Vespa velutina) – v Sloveniji na srečo še ni bila opažena. Zaradi pojavljanja blizu naših meja je nevarnost njegovega prihoda zelo velika. Zato sta predhodno znanje in načrt strategije njegovega zatiranja izrednega pomena. /.../ Z namenom pridobivanja izkušenj s to invazivno vrsto smo se predstavniki ČZS, VF NVI in ZRSVN v soboto, 12. oktobra 2024, udeležili praktičnega prikaza prepoznave, odkrivanja in zatiranja azijskega sršena, ki je potekalo v severozahodnem delu Italije, deželi Ligurija, natančneje v občini Imperija, v vasi Borgomaro.
 
Ana Janžekovič: Vpliv kumafosa in amitraza na zdravje ljudi
Med in drugi čebelji pridelki se uživajo že od antičnih časov. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja trend nepredelane hrane, ki pozitivno vpliva na zdravje in počutje. V tem kontekstu se pogosto promovira uporaba medu in čebeljih pridelkov. Med in čebelji pridelki so bogati z antioksidanti, vitamini in minerali. Imajo protivnetne, protimikrobne in imunomodulatorne lastnosti, kar lahko pripomore k splošnemu zdravju in izboljšanju imunskega sistema. Med in čebelji pridelki so uporabni v prehranske namene in kot dodatki k prehrani za ohranjanje zdravja. Pomembno je, da so živila, ki jih uživamo, varna in brez onesnaževal, saj le tako ne pomenijo tveganja za zdravje. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim koncentracijam ostankov različnih pesticidov lahko namreč povzroči negativne zdravstvene učinke zaradi njihovega sinergističnega delovanja.
 
Simon Golob: Med v satju
Eden najbolj znanih čebeljih pridelkov je zagotovo med. Čebelarji ga lahko pridelamo in ponudimo strankam na različne načine. Eden od teh je tudi med v satju. Pravilnik o medu ta izraz opisuje kot »med, ki ga čebele hranijo v novo zgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov«.
 
Ladeja Bohorič in dr. Danilo Bevk: Pritlikava čebela (Apis florea) – majhna, a prilagodljiva
Avgusta nas je presenetila novica o prvi družini pritlikave čebele (Apis florea) na evropskih tleh. Našli so jo na Malti, kar je vzbudilo skrb med strokovnjaki ter lokalnimi čebelarji. Gre sicer za prvo najdbo na kopnem, pred dvema letoma je bila ena družina že najdena (in uničena) na tovorni ladji v Genovi. Pritlikava čebela, znana tudi kot mala čebela, je vrsta, ki se hitro širi iz jugovzhodne Azije proti zahodu. V Afriki in arabskem svetu jo že prepoznavajo kot invazivno vrsto.
 
 
Lidija Senič, Urška Ratajc, Tina Žerovnik in Mara Golob Meserko:
Strokovna ekskurzija v južno Srbijo in Severno Makedonijo
Predzadnji vikend v septembru smo se čebelarji in čebelarke odpravili na strokovno ekskurzijo ČZS v južno Srbijo in Severno Makedonijo. V soboto smo z letalom poleteli v Skopje, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je peljal na ogled Sedmega čebelarskega sejma jugovzhodnega Balkana v Vranjem (Srbija). V sklopu sejma je potekala tudi strokovna razprava na temo ciljev in nalog Evropske čebelarske zveze, ki se zavzema za boljše razmere za čebele, čebelarje in potrošnike v Evropi. Strokovno razpravo je vodila ga. Biljana Tomić, glavna sekretarka Ebe, gostujoča govornika sta bila Boštjan Noč, predsednik ČZS in Eba, in dr. Urška Ratajc, vodja znanstvenih komisij Ebe in svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane ČZS.
 
 
Peter Kozmus: Priprave na kongres Apimondia 2025 v Kopenhagnu so v polnem teku
Kopenhagen bo prihodnje leto med 23. in 27. septembrom gostil 49. kongres APIMONDIA, ki ga v sodelovanju pripravljajo tri skandinavske države: Danska, Švedska in Finska. Priprave so v polnem teku že od leta 2022, ko je bil Kopenhagen izbran za gostitelja tega dogodka. Od 12. oktobra 2024 je na spletni strani apimondia2025.com na voljo registracija za udeležence. Do konca maja 2025 velja znižana cena, ki spodbuja zgodnje prijave, pri čemer so dodatni popusti namenjeni študentom in čebelarjem iz gostujočih držav.
 
Simon Golob: Prvo odkritje pršice tropilele v Gruziji
Invazivna pršica tropilela (Tropilaelaps mercedesae), ki izvira iz tropskih območij južne Azije, se vztrajno premika proti zahodu – v Evropo. Nedavno se je razširila v Srednjo Azijo, v Uzbekistan in že na evropsko celino, kjer so jo zaznali v regijah Krasnodar in Rostov na jugozahodu Rusije. Letos poleti pa so pršico prvič odkrili tudi v Gruziji, natančneje v zahodnem delu države, v regiji Samegrelo-Zemo Svaneti, ki leži ob obali Črnega morja. Odkritje pršice je rezultat opažanja lokalnega čebelarja, ki je opazil precejšnjo napadenost čebeljih družin tamkajšnje kavkaške čebele (Apis mellifera caucasica) na treh lokacijah.
 
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v decembru
V mesecu decembru čebele večinoma mirujejo, v primeru toplih in sončnih dni pa poletijo na čistilni let. Čebele v zimskih mesecih potrebujejo mir. Vsako vznemirjanje povzroča stres, čebele lahko tudi začnejo zapuščati gručo, kar lahko privede do izgub osebkov. V stresnih situacijah pozimi se dejavnost čebel poveča, posledično se poveča poraba hrane, kar lahko privede tudi do propada družine čez zimo. V decembru se začnem počasi pripravljati na novo čebelarsko sezono.
 
Tina Žerovnik: Sheme kakovosti – priložnost in izziv za slovensko kmetijstvo
Na Čebelarski zvezi Slovenije je v četrtek, 7. novembra 2024, potekal Dan shem, katerega osrednji poudarek je bil na izzivih, s katerimi se srečujejo slovenski pridelovalci pri pridelavi, trženju in prodaji pridelkov in živil iz shem kakovosti. Predstavili so tudi dejavnosti projekta promocije zaščitenih medov iz evropskih shem kakovosti ter dogajanje ob letošnjem prvem tednu slovenske hrane.

Štefan Kušar: Trdni temelji sodelovanja Čebelarske zveze Slovenije in Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
Vsebinsko povezovanje dveh častitljivih organizacij po letih delovanja in vsebini dela zagotovo vzbuja zanimanje in upanje. Ne samo med člani in uporabniki obeh organizacij, ampak tudi širše žanje ugotovljeno sodelovanje zanimanje in interes. Nemogoče je bilo spregledati odmevno skupno razstavo Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in Čebelarske zveze Slovenije ob mednarodnem dnevu brajice 4. januarja 2020 v prostorih Državnega zbora RS, ko je ČZS pod pokroviteljstvom takratnega predsednika Državnega zbora RS mag. Dejana Židana izdala posebno brošuro o čebelarstvu in čebeljih pridelkih v obliki, dostopni slepim in slabovidnim
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja