Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v oktobrski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Antioksidativna učinkovitost medu slovenskega porekla v letu 2024
• Zazimljanje čebel na Gorenjskem in Primorskem
• Stanje zaloge hrane

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Urška Ratajc: Antioksidativna učinkovitost medu slovenskega porekla v letu 2024?
 
Med je viskozna naravna sladka snov, ki jo iz nektarja ali mane pridelajo medonosne čebele,in je pretežno sestavljen iz različnih sladkorjev in vode, v manjših količinah pa vsebuje tudi aminokisline in beljakovine, organske kisline, encime, minerale, vitamine in aromatske spojine. Med ima kot živilo zaradi vsebnosti hranilnih snovi in biološko aktivnih spojin visoko biološko vrednost, funkcionalne lastnosti nekaterih od teh spojin pa lahko ugodno delujejo na naš organizem. Protimikrobna in antioksidativna učinkovitost medu sta ena od ključnihrazlogov, zakaj je vedno bolje poseči po medu kot po belem sladkorju ali procesiranih sladilih z nizko biološko vrednostjo.
 
Mitja Smrdel: Zazimljenje čebel na Gorenjskem in Primorskem
 
Začetek septembra, ko pišem ta članek, je že drugi mesec čebelarskega novega leta. Do sedaj smo morali poskrbeti za poletno zatiranje varoj, še pomembnejša pa je skrb za stalen dotok hrane v brezpašnem obdobju. Zavedati se moramo, da čebele ne občutijo lakote, ko v panju zmanjka hrane, temveč takoj, ko se prekine dotok hrane v panj. Posledica tega je varčevanje hrane ter zmanjšano oziroma prekinjeno zaleganje matice. Čebelarim na Gorenjskem in na Primorskem in tudi oskrba čebel je različna, prilagojena podnebnim razmeram.
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v oktobru
 
Oktobra vreme navadno postreže s prvim hladnim vremenom, ki lahko v dolinah in mraziščih povzroči tudi prve negativne temperature. To je čas v letu, ko so za čebelarja na sporedu še zadnja opravila, pred preostalim delom jeseni in zimo. V nekaterih predelih se lahko še vedno pojavljata cvetenje in medenje bršljana, kar lahko povzroči čebelarjem nemalo preglavic.
 
Brane Borštnik: Kako očistiti okence AŽ-panja
 
Če okenca AŽ-panjev čebele tako močno zadelajo s propolisom in voskom, kot je videti na priloženi fotografiji, se najhitreje in najučinkoviteje očistijo s prekuhavanjem v 3-odstotni raztopini natrijevega luga. 
 
Vlado Auguštin: Zimsko zatiranje varoj
 
Varoja je zajedavec čebelje zalege. Največji del leta prebije v pokriti zalegi, kjer se tudi razmnožuje. Cilj dobre čebelarske prakse je, da celo leto zadržujemo število varoj v čebelji družini na čim nižji ravni.
 
Vladimir Fajdiga: Podnebne spremembe in globalizacija v prid širjenju tujerodnih vrst čebel
Na Malti so nedavno naleteli na kolonijo pritlikave medonosne čebele (Apis florea). Ta malavrsta medonosnih čebel iz Azije je sicer videti ljubko, vendar lahko pomeni nevarnost za domače čebele.

Peter Kozmus: Apimondia organizirala drugi simpozij v 2024
Apimondia je od 2. do 4. septembra 2024 v Mijunu na Kitajskem soorganizirala azijski regionalni simpozij. Dogodek je organiziral Inštitut za raziskave v čebelarstvu, soorganizatorja pa sta bila tudi Kitajsko združenje za čebelarstvo in ljudska vlada okrožja Mijun v Pekingu.
 
Simon Golob: Najboljše tehnološke rešitve v čebelarstvu v letu 2024 (I. del)
Tudi za leto 2024 sta Komisija Upravnega odbora ČZS za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano ter Javna svetovalna služba v čebelarstvu razpisali natečaj za najboljšo tehnološko rešitev v čebelarstvu.
 
Živa Hanc: Povečana možnost opažanja gnezd azijskega sršena v jesenskem času–poziv k spremljanju in javljanju opažanj invazivne tujerodne vrste
 Azijskega sršena zaenkrat v Sloveniji še nismo opazili, vendar zaradi njegovegauspešnega širjenja po Evropi obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas. Jeseni, ko drevesa izgubljajo listje, obstaja večja verjetnost opažanj gnezd azijskega sršena, ki so skrita visoko v drevesnih krošnjah. Azijski sršen je invazivna tujerodna vrsta, ki pomeni resno grožnjo naravi in ljudem.
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja