Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v septembrski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Ali imate pravilno označen med?
• Kozarec za čebelje pridelke slovenskega porekla – ključ za uspešen dolgoročni nastop na trgu
• Slovenski med si zasluži višjo ceno

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

dr. Urška Ratajc: Ali imate pravilno označen med?
 
Katere so najpogostejše pomanjkljivosti deklaracij medu? Na podlagi skoraj 150 svetovanj o označevanju kozarcev medu v članku podajamo ključne napotke, da se lahko najpogostejšim napakam pri označevanju uspešno izognete.
 
Tina Žerovnik: Kozarec za čebelje pridelke slovenskega porekla – ključ do uspešnega dolgoročnega nastopana trgu
 
Med in drugi čebelji pridelki slovenskega porekla so kakovostni, zato si zaslužijo tudi kakovostno in prepoznavno embalažo. Danes embalaža ne služi le ohranjanju in zaščiti izdelka, temveč ima tudi pomembno sporočilno vlogo. Ne samo da potrošniku posreduje informacije o izdelku, njena oblika in dizajn lahko na prvi pogled pritegneta potrošnika, saj »oči kupujejo«.
 
Mojca Pibernik: Slovenski med si zasluži višjo ceno
 
Večina slovenskih čebelarjev se posveča svoji dejavnosti predvsem zaradi pridelave medu, tega dragocenega čebeljega pridelka, ki ga pogosto imenujemo tudi tekoče zlato. Ampak ali znamo čebelarji resnično predstaviti med kot tekoče zlato, ki si zasluži visoko ceno?
Zlato ima izjemno vrednost, ki jo vsi prepoznamo in spoštujemo. Kaj pa naš med?
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v septembru
Septembra se leto začne prevešati v zgodnjo jesen, kar se pozna tudi pri čebeljih družinah. Živalnost v čebeljih v družinah se začne zmanjševati, hladnejše noči in sveža jutra pa vplivajo tudi na nekatere vedenjske in fiziološke spremembe tako čebele kot čebelje družine.
Do sredine meseca septembra imam po navadi čebelje družine že v celoti nakrmljene.
 
Lidija Senič: Uspešna zgodba o vključitvi čebelarskih krožkov v šole
 
Tradicija organiziranja čebelarskih krožkov na šolah sega desetletja nazaj, v čas nekdanje Jugoslavije. Čeprav se morda tega ne zavedamo več, ker je dolgoletno prizadevanje v preteklosti že malo zbledelo, pa je današnji sistem delovanja čebelarskih krožkov pravzaprav velik uspeh različnih deležnikov v čebelarstvu Slovenije, od zveze, območnih zvez, društev do posameznikov – čebelarjev.
 
dr. Maja Ivana Smodiš Škerl: Občanska znanost: projekt INSIGNIA-EU vstopa v zadnji krog …
 
V projektu sodeluje vseh 27 držav članic EU ter zajema veliko širši spekter onesnažil, vključno s polarnimi (tj. vodotopnimi) pesticidi, težkimi kovinami, mikroplastiko, hlapnimi organskimi spojinami (angl. Volatile Organic Compounds, VOC) in poliaromatskimi ogljikovodiki (angl. Polycyclic Aromatic Hidrocarbons, PAH). Leta 2022 so izvedli pilotne študije v nekaterih državah, kjer so določili najboljše tehnike in matrice za vzorčenje in preučevanje onesnažil. Program vzorčenja so leta 2023 izvedli čebelarski občanskiznanstveniki (angl. Citizen cientists, CS) v 315 čebelnjakih v vseh 27 državah, in sicer v devetih krogih vzorčenja. Dejavnosti je v posameznih državah usklajevalo 27 nacionalnih usklajevalcev.
 
Dr. Peter Kozmus: Apimondia bo v letu 2024 organizirala dva simpozija
 
Letos mednarodna čebelarska organizacija Apimondia ne organizira kongresa Apimondia (ti so organizirani vsako drugo leto), temveč simpozije, ki obravnavajo eno ali več čebelarskih področij in se osredotočajo na določen del sveta in njihovo čebelarsko problematiko. Letos je prvi simpozij Apimondia potekal od 16. do 17. junija v Madridu v Španiji, drugi pa bo jeseni v Aziji.
 
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja