Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v junijski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Ugotavljanju napadenosti čebeljih družin in zdravila za zatiranje varoj v Sloveniji v leti 2024
• »Domači« sršeni – spregledani varuhi čebel
• Samopresejni plemenilnik ali kako pripraviti plemenilnik za plemenilno postajo

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Mateja Ratiznojnik in Anita Vraničar Novak, Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarska fakulteta UL: Ugotavljanje napadenosti čebeljih družin in zdravila za zatiranje varoj v Sloveniji v letu 2024
Veterinarji za zdravstveno varstvo čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani (VF NVI), vsako leto na podlagi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje in preprečevanje varoze čebel (UL RS št. 21/20) objavimo strokovnonavodilo za izvajanje ukrepov za preprečevanje varoze pri čebeljih družinah na spletni strani VF NVI (https://www.vf.uni-lj.si/zdravljenje-cebel). Navodilo je namenjeno čebelarjem kot pomoč in vodilo pri zdravljenju čebeljih družin čez leto, tako pri izbiri ustreznega zdravila kakor izbiri primernega časa zdravljenja.
 
Ivo Planinc in Suzana Skerbiš, UL VF Nacionalni veterinarski inštitut Enota Nova Gorica - Koper: Pripiranje matic kot način zatiranja varoj
Večina izgub čebeljih družin v jesensko-zimskem obdobju je posledica povečane stopnje napadenosti z varojami ‒ preseženega praga škodljivosti ‒ v poletno-jesenskem obdobju. V tem času čebelja družina vzreja zimske čebele. Bolj kot je v tem obdobju presežen prag škodljivosti, hujše bodo posledice v čebeljih družinah, ki se bodo po večini pokazale šele v jesensko-zimskem obdobju. To je mogoče pojasniti z negativnim učinkom parazitiranja varoj na razvoj maščobnega telesa in nižjo vsebnost vitelogenina pri zimski generaciji čebel, kar neposredno vpliva na njihovo življenjsko dobo.
 
Janez Prešern, Brane Kozinc: Samopresejni plemenilnik ali kako pripraviti plemenilnik za plemenilno postajo
Poreklo trotov na plemenilni postaji je zelo pomembno, zato se tako lokacija kot trotarji skrbno izberejo. Troti z neznanim poreklom na plemenilno postajo nimajo vstopa, lahko pa jih nehote ali zaradi nevednosti pretihotapimo čebelarji v plemenilnikih. Priprava plemenilnika za plemenilno postajo je zato pomembna. Pri pripravi so pomembni štirje koraki: nametanje, sejanje, ustvarjanje plemenilnika in nadzor.
 
Danilo Bevk in Tadej Verbič, Nacionalni inštitut za biologijo: »Domači« sršeni – spregledani varuhi čebel
Sršeni pri večini čebelarjev, milo rečeno, niso najbolj priljubljeni, saj so na njihovem jedilnem listu med drugim tudi čebele. A skorajšnji prihod azijskega sršena je priložnost, da ponovno razmislimo o svojem odnosu do evropskega sršena.
Azijski sršen (Vespa velutina) je invazivna vrsta sršena, ki je pred dvema desetletjema prišel v Francijo, danes pa je razširjen že v precejšnem delu zahodne Evrope. Že dolgo je v Italiji, lani je bil prvič opažen na Madžarskem, letos tudi v Avstriji. Njegov prihod v Slovenijo je samo vprašanje časa.
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v juniju
V juniju ponavadi nastopi še zadnja obilnejša čebelja paša na območju Slovenskih goric. Čeprav ta nastopi v obdobju običajno najstabilnejšega vremena, je v zadnjih letih vprašljiva. Sam si v uspeh štejem, če s protirojilnimi ukrepi uspešno preprečim rojenje čebel ter posledično obnavljam satje, povečujem število rezervnih družin (narejencev) in točim med ter smukam cvetni prah.
 

Uredništvo Slovenskega čebelarja