Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v aprilski številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Azijskem sršenu (Vespa velutina) na pragu Slovenije
• Napovedi medenja za leto 2024
• 110 let od rojstva prof. dr. Jožeta Riharja

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Rene Rus: Azijski sršen (Vespa velutina) na pragu Slovenije
Posledica globalizacije in podnebnih sprememb je tudi širjenje tujerodnih vrst žuželk na območja, kjer jih v preteklosti nismo zaznali. Zaradi medsebojnega tekmovanja in izpodrivanja avtohtonih vrst so invazivne vrste grožnja ohranjanju biotske raznovrstnosti v okolju. Taka vrsta je tudi azijski sršen (Vespa velutina), ki ga uvrščamo med invazivne vrste os. Njegova domovina je jugovzhodna Azija, v Evropi pa so ga prvič opazili leta 2004 v Franciji, kamor je bil nenamerno vnesen zaradi svetovne trgovine. Od takrat se njegova populacija v Evropi izredno hitro veča in širi. Ker se azijski sršen večinoma hrani s čebelami in drugimi opraševalci, povzroča veliko škodo v čebelarstvu in kmetijstvu. Trenutno je že v sosednji Italiji in na Madžarskem, zato je velika verjetnost, da se bo v kratkem pojavil tudi pri nas. V Sloveniji do sedaj še nimamo izkušenj s tujerodnimi vrstami sršenov, kljub vedno pogosteje opaženim posameznim delavkam prav tako invazivnega orientalskega sršena (Vespa orientalis) na Primorskem. Zaradi vedno večje verjetnosti pojava azijskega sršena pri nas bi bilo treba pripraviti ustrezne strategije za njegovo zatiranje, da se čim bolj zmanjša njegov vpliv na čebelarstvo, kmetijstvo, okolje in zdravje ljudi.
 
Tomaž Samec: Karakterizacija propolisa v letu 2023
Raznovrstnost propolisa je velika, saj se njegova sestava razlikuje glede na vrsto rastlin, kjer čebele nabirajo smole. Tako vsaka vrsta rastlin prispeva k raznovrstnosti fenolnih spojin v propolisu. Na svetu imamo šest različnih tipov propolisa, za Evropo, Slovenijo je značilen tip topole. Čebelarska zveza Slovenije izvaja analize slovenskega propolisa, tako senzorično kot  analizo fenolnih spojin. Rezultati, predstavljeni v tem članku, so nastali v okviru aplikativnih raziskav karakterizacije čebeljih pridelkov 2023, Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2023–2025, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna EU.
 
Simon Golob: Kakovost in sestava čebeljega strupa
Čebelji strup je izloček strupne žleze čebel in eden od čebeljih pridelkov. V tekoči (sveži) obliki je brezbarvna tekočina, neprijetnega, grenkega okusa in specifičnega vonja, z nekoliko kislim pH (med 4,5 in 5,5) in razmeroma veliko vsebnostjo vode (med 65 in 70 %). Suha snov v čebeljem strupu pa so predvsem beljakovine, peptidi, fiziološko aktivni amini, sladkorji, fosfolipidi, encimi in alfa-aminokisline. Svež čebelji strup se pri pridobivanju na namenskih zbiralnikih posuši v približno 20 min, vsebnost vode pa se pri tem zmanjša, običajno na manj kot 10 %. V suhi obliki je čebelji strup izredno fin prah bele do belo-sive barve.
 
Aleš Bozovičar: Napovedi medenja za leto 2024
Pisanja letošnje napovedi sem se lotil na dan, ko goduje sv. Gregor. Gregorjevo naj bi prineslo pomlad v naše kraje, po ljudskem izročilu naj bi se ptički na ta dan ženili. To je tudi dan, ko v Sloveniji praznujemo ljubezen in zaljubljence. Ne glede na to, ali ta dan praznujete ali ne, je to čas pomladnega prebujanja. Dan se je že občutno podaljšal in narava se je začela intenzivno prebujati.
Letos je razvoj še posebno hiter, saj so prvi znanilci pomladi pokukali na plano že ob koncu lanskega leta. Zima je bila mila, snega skoraj nismo imeli, pobelil je naše kraje le za kratek čas v januarju, ko so se temperature končno za nekaj dni spustile pod ledišče. Na splošno gledano je bila letošnja zima med najtoplejšimi v zgodovini meritev, najbolj je izstopal mesec februar, ko je bila temperatura za kar 5 °C višja od povprečja.
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v aprilu
V aprilu se narava dodobra prebudi in čebelam ponudi nektar in velike količine cvetnega prahu. Hkrati se povečuje tudi obseg zalege, odvisen od kakovosti matice, vremenskih razmer in dotoka hrane. Med pregledi lahko opazimo prvi večji vnos letošnjega medu in cvetnega prahu.
 
Janez Gregori: Mineva 110 let od rojstva prof. dr. Jožeta Riharja
S tem spominskim zapisom se skušamo skromno oddolžiti prof. dr. Jožetu Riharju za njegov izjemni vsestranski prispevek k slovenskemu čebelarstvu.
Jože Rihar se je rodil 17. aprila 1914 v Gabrju, vasi med Dobrovo in Polhovim Gradcem, umrl pa 12. aprila leta 2002 v Ljubljani, kjer je bilo v Rožni dolini njegovo stalno bivališče. Diplomiral je leta 1939 in doktoriral leta 1965 na agronomski fakulteti v Beogradu z nalogo »Periodičnost pojavljanja mane zelene hojeve ušice (Buchneria pectinatae Nördl.) v SR Sloveniji in njen vpliv na razvoj čebeljih družin«.
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja