Naloga vsakega čebelarja je pridelati neoporečne čebelje pridelke ki so; med, cvetni prah, propolis, vosek in matični mleček. Biokemične lastnosti in medicinske vrednosti teh naravnih pridelkov morajo biti nespremenjene in brez vsebnosti ostankov kemičnih sredstev, ki jih uporabljamo za zatiranje največjega sovražnika čebel in čebelarja Varroe Destructor.
 
Ne glede na to, katero sredstvo uporabljamo pri zatiranju varoje pa je bistvenega pomena, da vemo, v kolikšni meri so čebelje družine napadene z tem zajedavcem. Ugotavljanje števila odpadlih varoj, tako naravnega odpada, kakor tudi odpada varoj po zatiranju, je postalo odločilnega pomena za sodobno čebelarstvo. Kakor zdravniki, ki za postavitev pravilne diagnoze potrebujejo laboratorijske izvide, tudi čebelarji potrebujemo takšne izvide za vsako čebeljo družino. Te dobimo na testnem vložku, kjer kontroliramo odpad varoj. Glede na število odpadlih varoj v testnem vložku lahko tako načrtujemo ukrepe in dela, ki jih bomo izvedli za zmanjšanje oz. uničenje tega zajedavca.
 
Za uspešno zatiranje varoj je bistveno, da imamo ves čas razvoja čebelje družine dober pregled nad njenim stanjem. Tako je prvi spomladanski ukrep, ko čebelje družine prvič pregledamo in v njih uredimo stanje, ugotavljanje napadenosti z varojami. Tega izvajamo z štetjem naravno odpadlih varoj na testnih vložkih - lovilcih varoj, pokritih z zaščitno mrežo. Testni vložek nam pove : 

• koliko varoje je približno v panju
• odkriva rezistenco varoje na sintetične akaricide
• odkriva reinvazijo iz okolice
• spremlja uspešnost zatiranja

 
Poleg teh prednosti ima testni vložek še ostale pomembne naloge. Dokazano je, da se v času zaleganja v čebeljem panju približno 20 - 30 % varoj nahaja na panjskih čebelah, kjer se prehranjujejo z njihovo hemolimfo. Zaradi čistilnega vedenja čebel in dejstva hlapnih, aerosolnih, dimnih in kontaktnih sredstev, ki jih uporabljamo pri tretiranju, se te varoje osipajo iz čebel in uničene ali omamljene padajo na dno podnice. V kolikor na podnici nimamo testnega vložka z zamaščenim dnom, tu omamljene varoje počasi oživijo, se ponovno pričvrstijo na čebele in nato v čebelji družini nadaljujejo s svojim negativnim delovanjem.
 
Čebelje družine brez testnih vložkov v panjih imajo tako velike izgube, čebelarji pa ogromne probleme z uspešnim čebelarjenjem. Testni vložek mora biti osnovni del vsakega panja, ne glede na njegov tip. Tako so že pred leti pri nakladnem panju klasično ameriško podnico zamenjali z mrežasto podnico, ki ima za dno namesto desk mrežo. Izpod mreže se nahaja predal iz pločevine v katerega padajo varoje. Ker ta nima direktnega stika s čebelami, lahko v vsakem trenutku pri vsaki družini kontroliramo naravni odpad varoje. 

Raziskave, ki so jih pod vodstvom slovitega entomologa Jeffa Pettisa pred leti napravili v Ameriki, dokazujejo, da imajo čebelje družine v LR panjih s takšno mrežasto podnico od 14 – 28 % manj varoj, kot tiste s klasično podnico. To so potrdili tudi kanadski čebelarski raziskovalci, ki so s takšno posodobljeno podnico dobili še boljše rezultate in sicer tudi do 37 % manj varoj v čebelji družini.
 
Konstrukcija mrežaste podnice pri nakladnih panjih je zelo preprosta in si jo lahko napravi vsak malo bolj spreten čebelar. Gre za trden lesen okvir v velikosti tlorisa nakladnega panja z ekspandirano aluminijasto mrežo v sredini. V kolikor bi uporabili navadno mrežo, bi to kaj kmalu uničile kisline, ki jih uporabljamo za zatiranje varoj. Ker je pri LR panjih podnica del, ki je najbolj izpostavljen zunanjim vremenskim vplivom in zato najhitreje propade, je njene lesene dele priporočljivo impregnirati in zaščiti proti vlagi.
 
Pod mrežo v podnici je pločevinasti predal, ki ima funkcijo testnega vložka za štetje odpadlih varoj po tretiranju ali za preverjanje naravnega odpada varoj. Podnica je skonstruirana tako, da so vsi njeni deli spojeni z vijaki in jih je mogoče v slučaju poškodb zamenjati.

Vlado Auguštin