Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v decembrski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V decembrski številki glasila lahko preberete o:

• problematiki točenja bršljanovega medu
• prepoznavanju žuželk
• čebelarstvu kot panogi na Slovenskem v 18. stoletju

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Vlado Auguštin in Aljaž Debelak: Problematika točenja bršljanovega medu
Skoraj ni dneva, ko ne bi slišali izraza »podnebne spremembe«, katerih vplivi se kažejo v številnih vidikih našega življenja, vključno s čebelarstvom. Med posledice podnebnih sprememb sodi tudi vedno toplejša jesen, kar ugodno vpliva na rast in širjenje bršljana. 
 
Q. Rome, C. Villemant; v prevodu Metka Ocepek Pislak: Informativni list za prepoznavanje žuželk

Mojca Pibernik: Priporočena cena kot orodje za ohranjanje konkurenčne prednosti
Izdelava razvojnih načrtov je za uspešno poslovanje čebelarjev in zagotavljanje kakovostnih izdelkov ključna. Razvojni načrti so sestavljeni iz več vidikov in v prvem koraku vključujejo analizo trga, konkurence, cen, prodaje in pripravo finančnega načrta.
 
dr. Peter Kozmus: V Sloveniji smo v letu 2023 zamenjali 1400 čebeljih matic
V Sloveniji kranjska čebela (Apis mellifera carnica) uživa status zaščitene avtohtone čebelje podvrste, zato si z izvajanjem različnih ukrepov prizadevamo za njeno ohranitev v prihodnosti. S svojimi morfološkimi in etološkimi lastnostmi je popolnoma prilagojena našim pašnim in podnebnim razmeram. Poleg tega slovi po svoji krotkosti, delavnosti ter odlični orientaciji. Kranjsko čebelo odlikuje tudi to, da prezimi v manjšem številu in ima zgodnji razvoj spomladi, kar ji omogoča izkoristek prvih pašnih virov. Zato je za čebelarje v Sloveniji najučinkovitejše, da imajo v svojih čebelnjakih čiste kranjske čebele.
 
Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v decembru
V decembru so dnevi najkrajši. S krajšanjem dneva se tudi na Obali dovolj ohladi, da si lahko čebele privoščijo zasluženi počitek.
 
Ivan Smiljanić: Čebelarstvo kot gospodarska panoga na Slovenskem v 18. stoletju
Sredi 18. stoletja je bilo skoraj devet desetin prebivalcev Kranjske kmetov, ki so bili podložni svojemu zemljiškemu gospodu. Med glavne poljščine so sodili ajda, oves, ječmen, proso, rž, pšenica, repa, korenje in lan, od sadja so gojili jabolka, breskve, marelice in (v Primorju) agrume. Glavna prehrana kmetov je temeljila na ajdovi moki, krompir se – kljub prizadevanjem državnega vrha – vse do konca stoletja ni širše uveljavil. Kranjska je pomemben del svojih žit izvažala v pristaniški mesti Trst in Reka. V živinoreji so prevladovali govedo, ovce, prašiči ter perutnina. Kmečki stan, ki je bil v dobršnem delu še vedno odvisen od preprostega in neučinkovitega orodja, je stranski zaslužek iskal v domači obrti in prevozništvu. Svoj razmah je v tem obdobju doživljalo tudi čebelarstvo.

Veterinarji specialisti za zdravstveno varstvo čebel NVI Veterinarske fakultete UL: Dokončno znižanje populacije varoj
Toplo novembrsko vreme je omogočilo še zadnje priprave na zimsko zatiranje varoj, ki je obvezno pri vseh čebeljih družinah, ko so brez zalege.
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja