Čebele in čebelarstvo večina ljudi pozna predvsem po medu in ostalih čebeljih pridelkih. Čebele pa nam s svojim delom nudijo veliko več kot le to. Skupaj z ostalimi opraševalci skrbijo opraševalni servis. S tem pa za pridelavo hrane, biotsko raznovrstnost in ohranjanje krajine. Ključni so torej za eno naj pomembnejših  področij našega preživetja za našo prehrano. Plodovi se namreč razvijejo le oprašenih cvetov. Kaj se zgodi v kolikor cvetovi niso oprašeni smo na primeru sadnega drevja videli tudi v letošnjem letu. Ker so bile na številnih območjih spomladi - v času cvetenja sadnega drevja, vremenske razmere za izletavanje čebel in drugih opraševalcev neugodne, posledično v jeseni plodov na takšnih območjih skorajda ni bilo.

Število opraševalcev v svetovnem merilu upada, zato je eden izmed ključnih področij znotraj kmetijskega sektorja tudi ohranjanje biodiverzitete in pa ohranjanje opraševalcev.

V ta namen so oblikovani številni ukrepi skupne kmetijske politike. Od ukrepov, ki podpirajo pozno košnjo travnikov, delno košnjo travnikov, ohranjanje mejic, biotsko pestrih travišč, pa do ukrepov ki podpirajo sejanje medovitih rastlin kot posevek. Opraševalcev pa lahko pomaga tudi vsak sam. Tako da jim zagotovimo dodatne vire hrane, v obliki medovitih rastlin. Na temu primernih površinah lahko zasadimo številne medovite rastline. Od zelišč in dišavnic, okrasnega cvetja, pa do dreves, grmov in kmetijskih posevkov. Jesenski čas (dokler tla še niso zmrznjena) je primeren tudi za zasaditev različnih medovitih dreves in grmov. Le ta večinoma nudijo tudi užitne plodove in tako predstavljajo dvojno korist-tako za opraševalce kot tudi za človeka. Na gozdnih robovih, ob  poteh, mejicah in ob vodnih površinah lahko zasajamo ali ohranjamo že obstoječe leske in vrbe. V gozdovih, na gozdnih robovih in posekah je priporočljiva prisotnost maline, robide, rdečega drena, jerebike, mokovca, lesnike, divje hruške, češmina in  gloga, pogozdujemo pa lahko tudi z lipo (velikolistna lipa), lipovcem (malolistna lipa), divjo češnjo, kostanjem ter različnimi vrstami javorjev, na primernih področjih pa tudi s smreko in jelko. V sadovnjake sadimo sadna drevesa kot so jablane, hruške, češnje, slive,… ter različne grme (maline, robide,…..)
Izbor medovitih rastlin velik že na nivoju vrst, na nivoju sort pa je izbira še toliko večja,  temu primerljivo večja pa je tudi raznolikost samega pridelka.

Na kaj pa moramo biti pozorni pri  sajenju tovrstnih dreves ali grmov pa si lahko pogledamo na videoposnetku v spodnji povezavi:
 

FILM: Sadimo medovite rastline za čebele in druge opraševalce