Slavnostna akdemija ČZS , 30. sepetember 2023

Moj nagovor v celoti:
Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja!
 
Ko praznujemo je čas, ko se oziramo nazaj, se spominjamo … in pokažemo spoštovanje do naših predhodnikov in smo ponosni na ustvarjeno v zadnjih 150 letih
 
Letos mineva 250 let od smrti Antona Janše
 
Prav je, da se najprej spomnimo našega vele čebelarja. Letos mineva 250 let od smrti Antona Janše. Začetnik sodobnega čebelarstva je bil pred več kot 250 leti imenovan za prvega učitelja čebelarstva na dvoru Marije Terezije, imel je čebelarsko šolo in vsi so morali slediti njegovim naukom. V spomin nanj in v znak spoštovanja 20. maja, na njegov rojstni dan, praznujemo svetovni dan čebel. V Občini Žirovnica, v njegovi rojstni vasi na Breznici, je na ogled kopija njegovega čebelnjaka, na Dunaju v parku Augarten je spominska plošča, od leta 2019 tudi v slovenskem jeziku.
V znak spoštovanja in predvsem z željo, kot jo je imel on, po prenosu znanja, Čebelarska zveza Slovenije odpira vrata šole Antona Janše. Želimo si visoko strokovno mednarodno šolo, z največjimi strokovnjaki s celega sveta.
 
2003 je bila Apimondia v Sloveniji
 
Mineva 20 let od Apimondie 2003 v Ljubljani. Prepričan sem, da je za slovensko čebelarstvo Apimondia 2003 pomenila zgodovinski trenutek. Brez Apimondie 2003 se skoraj zagotovo ne bi dogradil Čebelarski center na Brdu pri Lukovici, brez nje tudi ne bi bilo razvoja čebelarskega turizma, ne bi bilo prepoznavnosti slovenskega čebelarstva v svetu … Slovenski čebelarji smo takrat dokazali, da je naša stanovska pripadnost vzgled celemu svetu, gostoljubja ob sprejemu čebelarjev ne more pozabiti nihče od udeležencev.  Apimondia 2003 še danes v svetu velja za vzor in vzgled, zato hvala tedanji vodstveni ekipi.
 
Letos praznujemo 150 let od začetka organiziranega čebelarstva v Sloveniji in lahko s ponosom rečemo »slovensko« je biti čebelar«!
 
Čebelarstvo je dejavnost, ki ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Čebelarstvo je v zapisih omenjeno že v Valvasorjevih časih in je bilo na Kranjskem zelo razvito in tudi napredno. Tudi številni veliki ljudje slovenskega čebelarstva iz bližnje in daljne zgodovine to dokazujejo. Osemnajsto stoletje zaznamuje ustanovitev prvega čebelarskega društva. 14. aprila 1781 so se organizatorji zbrali v cerkveni hiši na Rodinah (pri Žirovnici) in ustanovili Čebelarsko bratovščino. To je bilo prvo slovensko čebelarsko društvo, ki je imelo svoj sedež, svoje vodstvo, popisane člane (397 članov), pobrano članarino in svoja pravila. Bratovščino pa so kmalu razpustili z državnim odlokom.
Danes se bomo ozrli na zadnjih 150 let. Na območju Republike Slovenije deluje več kot 210 čebelarskih združenj, ki so povezana v Čebelarsko zvezo Slovenije. Ta tako prostovoljno združuje skoraj 8000 čebelarjev, kar je velika večina čebelarjev. Lahko rečemo, da v Sloveniji za čebele in z njimi živi več kot 10.000 družin. Za začetek organiziranega čebelarstva štejemo leto 1873. Ustanovni občni zbor „Kranjskega čebelarskega društva« je bil dne 30. julija 1873. Leta 1875 se je društvo preimenovalo v Slovensko društvo za umno čebelarstvo.  Ustanovni občni zbor Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani je bil 24. januarja 1898 v pisarni Kmetijske družbe. Društvo je takoj pričelo izdajati svoje glasilo Slovenski čebelar, ki izhaja še danes.
V zadnjih 150 letih so v čebelarstvu delovali številni, in prav vsak od njih je zaslužen za obstoj in razvoj slovenskega čebelarstva, za kar smo jim v sedanjem rodu čebelarjev izjemno hvaležni.
 
 
 
Odraz 150 let dela slovenskih čebelarjev je marsikaj in lahko smo ponosni:
 

• na več kot 215 čebelarskih društev in zvez;
• da je Slovenija domovina kranjske čebele
• da je leta 1879 je dr. August Pollman  kranjsko čebelo  vpisal  v sistematiko medonosnih čebel, vzorce je poslal  Emil Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori;
• na začetke rodovniške vzreje matic leta 1932 v Kamniški Bistrici;
• na revijo Slovenski čebelar, ki izhaja od leta 1898 in je najstarejša strokovna periodična revija v Sloveniji;
• na velike može slovenskega čebelarstva: Antona Janšo, Petra Pavla Glavarja, Janeza Antona Scopolija, Antona Žnidaršiča in mnoge druge
• na Čebelarski center Slovenije in na vse tiste, ki so začeli z gradnjo centra leta 1974 in na vse tiste, ki so poskrbeli, da je bil leta 2003 dograjen;
• na svoj AŽ-panj, ki ga uporablja skoraj 90 % slovenskih čebelarjev;
• na slovenske čebelnjake in register starih čebelnjakov;
• na 20. maj, ki ga je na predlog ČZS in države Slovenije OZN razglasila za svetovni dan čebel;
• na uvrstitev slovenskega čebelarstva na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca;
• na zastavo svetovni dan čebel, ki jo uporabljajo tudi druge države po celem svetu;
• na mednarodno nagrado ZLATA ČEBELA, ki jo država Slovenija že podeljuje in je najvišje čebelarsko priznanje na svetu – na predlog ČZS;
• na slovenski čebelarski praznik, ki ga praznujemo že od leta 2003;
• na slavnostne čebelarske obleke;
• na prapore in praporščake;
• na svojo čebelarsko himno;
• na medeno kraljico Slovenije;
• na panjske končnice, lectova srca, dražgoške kruhke, medenjake,  …;
• na začetke sodobne apiterapije v svetu, ki jo je začel dr. Filip Terč v Mariboru;
• na organizacijo svetovnih kongresov Apimondia 2003 in Apimedica & Apiquality 2010;
• na organizacijo mednarodnega tekmovanja IMYB leta 2023 v Ivančni Gorici
• da že več kot 40 let organiziramo čebelarski sejem ApiSlovenija;
• da smo redno del kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni;
• da imamo podpredsednika svetovne čebelarske organizacije Apimondia, dr. Petra Kozmusa;
• da imamo koordinatorico delovne skupine za apiturizem v Apimondii, Tanjo Arih;
• da imamo pevski zbor ČZS in vsako leto organiziramo Festival čebelarskih pesmi;
• da imamo Galerijo Sivka in čebelarsko likovno sekcijo;
• na Čebelarski muzej v Radovljici, ki deluje že od leta 1959;
• da imamo več kot 40 certificiranih čebelarskih turizmov z eno, dvema ali tremi čebelicami. V letu 2023 le to nadgrajujemo z certifikacijo »Top bee« čebelarskih turizmov in začenjamo certificiranje tudi izven naših meja;
• da imamo licencirane profesionalne čebelarske vodnike;
• da imamo enkrat letno dan sajenja medovitih rastlin;
• da vsako leto razglasimo čebelam najprijaznejšo občino;
• da na našo pobudo veliko občin ob rojstvu otrok staršem podari medovito drevo;
• da smo izdelali edinstven model 3D-kranjice v velikosti enega metra z 90-odstotno podobnostjo pravi kranjski čebeli;
• na promocijsko-izobraževalni paviljon Čebelji svet;
• na inovativno predstavitev čebelarstva s pomočjo VR-tehnologije;
• na predajo čebelnjakov skupaj z državo papežu, OZN in več kot 30 državam po svetu;
• na Medex in Čebelarstvo Božnar, ki sta utrla pot na trgovske police doma in v tujini čebeljim pridelkom, apiterepevstskim pripravkom, medu in čebeljim pridelkom v darilnih embalažah …

 
Naše večinoma brezplačne strokovne službe:

• Javna svetovalna služba v čebelarstvu z mrežo terenskih svetovalcev;
• najstarejša opazovalno-napovedovalna služba medenja z mrežo terenskih opazovalcev, kateri začetki delovanja segajo že v leto 1907 in ima trenutno v sistemu skoraj 200 opazovalnih postaj z elektronskimi tehtnicami po vsej Sloveniji;
• specialisti veterinarji za zdravstveno varstvo čebel;
• Druga priznana rejska organizacija Kmetijski inštitut Slovenije, ki skrbi za strokovne naloge rejskega programa kranjske čebele;
• Biotehnična fakulteta za področje kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov ter ocenjevanj medu.

 
Skrbimo za ohranjanje kranjske čebele:

• v Sloveniji je dovoljeno gojiti samo kranjsko čebelo, kar je svetovna posebnost, ki smo jo izposlovali pri vstopu v EU;
• izvajamo rejski program za kranjsko čebelo;
• imamo rodovniško plemenilno postajo za kranjsko čebelo in več kot 30 vzrejevalcev gospodarskih matic pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije;
• borimo se proti sistemsko škodljivim fitofarmacevtskim sredstvom za čebele in ponosni smo na skupni uspeh z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ko smo prvi v EU prepovedali neonikotinoide;
• kranjski čebeli je posvečena Hiša kranjske čebele v Višnji Gori.

 
Skrbimo za varnost, kakovost in promocijo čebeljih pridelkov:

• imamo svoj laboratorij za interno kontrolo čebeljih pridelkov;
• vzpostavili smo smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu;
• imamo preizkuševalce medu, izšolane po 50-urnem programu Biotehniške fakultete;
• imamo narejeno karakterizacijo čebeljih pridelkov, pridelanih v Sloveniji, in sicer za med, cvetni prah, matični mleček, propolis in čebelji strup;
• v vrtce in šole smo uvedli medeni zajtrk;
• smo pobudniki tradicionalnega slovenskega zajtrka in predlagatelji dneva slovenske hrane;
• že leta 1999 je ČZS uvedla kolektivno blagovno znamko za slovenski med
• imamo tri evropske zaščitene medove – Slovenski med, Kraški med in Kočevski gozdni med;
• imamo shemo kakovosti Ekološki med;
• imamo svoj kozarec za med in druge čebelje pridelke v petih različnih velikostih v katre polni več kot 80% slovenskih čebelarjev;
• več kot 80% čebeljih pridelkov prodamo direktno v roke končnemu potrošniku;
• imamo številna ocenjevanja medu in medenih pijač;
• imamo lastno steklenico za medene pijače;
• imamo edinstveno penečo medico
• organiziramo različne promocijske aktivnosti, kot so: festival medu, pijemo kavo in čaj z medom, dan medu v kulinariki, dan shem kakovosti, dan medenih pijač, degustacije čebeljih pridelkov, … .

 
Naše izobraževalne dejavnosti:

• specialna strokovna čebelarska knjižnica na ČZS;
• izdaja slovenskih čebelarskih strokovnih knjig in prevodi tujih knjig v slovenski jezik;
• strokovni čebelarski filmi;
• slovensko-angleški terminološki slovar;
• brezplačna usposabljanja in izobraževanja čebelarjev – več kot 100 letno na različnih lokacijah po vsej Sloveniji;
• seminarska specifična usposabljanja;
• praktična usposabljanja na 15 regijskih učnih čebelnjakih ;
• skoraj 200 čebelarskih krožkov s čebelarskimi mentorji po šolah z enotnim 40-urnim učnim programom;
• večina osnovnih šol ima učne čebelnjake, v zadnjih desetih letih smo jih postavili skoraj 50;
• več kot 40 let organiziramo državna tekmovanja mladih čebelarjev;
• izbirni predmet čebelarstvo na osnovnih šolah;
• nacionalna poklicna kvalifikacija čebelar/čebelarka;
• nacionalna poklicna kvalifikacija apiterapevt/apiterapevtka;
• poklic čebelarski mojster;
• vsako leto izvedemo brezplačni 40-urni tečaj za 300 čebelarjev začetnikov;
• v Sloveniji deluje Slovenska čebelarska akademija.

 
Pomagamo ranljivim skupinam:

• postavili smo prvi učni čebelnjak na svetu, prilagojen za samostojno čebelarjenje invalidov na invalidskih vozičkih;
• izdali smo poseben priročnik za čebelarjenje invalidov;
• izvajamo krožke v varstveno-delovnih centrih;
• izdali smo čebelarski učbenik v pisavi, prilagojeni ljudem z motnjami v razvoju;
• vzpostavili smo čebelarsko učno pot, prilagojeno za samostojen ogled slepih in slabovidnih;
• za slepe smo izdali predstavitev čebelarstva v brajlici.

 
Želimo si in že delamo na tem:

• da EU sprejme našo pobudo za enotno označevanje medu po vsej Evropi z točno navedbo države porekla;
• da začne delovati mednarodna čebelarska šola Antona Janše;
• da ustanovimo evropsko čebelarsko zvezo, ki bo v Bruslju zastopala interese evropskega čebelarstva;
• da država prepozna pomen opraševalnega servisa čebel v Sloveniji in da slovenskim čebelarjem vsaj 3 % tega povrne v okviru enotne sistemske pomoči kot nadomestilo za opraševalni servis vsake čebelje družine.

 
Že smo v fazi izgradnje najsodobnejšega slovenskega apiterapevtskega centra dr. Terč v Mariboru ter
že načrtujemo projekta Naš AŽ-panj v Ilirski Bistrici in »čebelarski« glamping ob čebelarskem centru na Lukovici.
 
V letu 2023 je generalni pokrovitelj ČZS postala Nova Ljubljanska banka, ki nam je omogočila organizacijo svetovnega tekmovanja mladih čebelarjev in je generalni pokrovitelj slavnostne akademije ČZS.
Ponosni smo na sodelovanje; s podjetjem Hofer pri projektu Skrbimo za medeno prihodnost, s Prvo zavarovalnico smo postavili že 16 učnih čebelnjakov, s podjetjem Bauhaus zasadili več kot 50.000 medovitih rastlin, s pomočjo SID banke postavili učni čebelnjak v Višnji Gori in Plečnikov čebelnjak v Ljubljani …
 
Veseli nas in zahvaljujemo se:

• enotni podpori vse politike slovenskemu čebelarstvu tako doma kot v tujini;
• stoodstotni podpori lokalnih skupnosti čebelarjem;
• enotni podpori vseh šol in vrtcev pri tradicionalnem slovenskem zajtrku in vključevanju čebelarskih krožkov v šole;
• Slovenkam in Slovencem, ki spoštujejo ter cenijo slovenske čebelarje in zaupajo čebeljim pridelkom, pridelanim v Sloveniji.
• Posebna hvaležnost gre vsem medijem, ki vsa leta spremljajo slovensko čebelarstvo in ga po svojih mrežah prenašajo ljudem.

 
Slovenski čebelarji moramo biti in smo hvaležni številnim generacijam slovenskih čebelarjev, ki so vsak na svojem področju zelo uspešno razvijali slovensko čebelarstvo.
Nikoli ne bomo povsem zadovoljni, slovenski čebelarji želimo več in bolje, in ravno to je gonilo razvoja in napredka čebelarstva skozi čas. Zgodovina nas uči in nas je naučila, da lahko to dosežemo edino  enotni, povezani v čebelarska društva in Čebelarsko zvezo Slovenije.
Za konec lahko s ponosom rečem, da je v Sloveniji čebelarstvo način življenja, pomemben del narodne identitete, del naše bogate kulture. V Sloveniji je biti čebelar spoštovano in vsak dan lahko s ponosom rečemo, kjer koli in kadar koli: »SEM SLOVENSKI ČEBELAR!«
In konec koncev: »Če bi bil jaz čebela, bi si želel živeti v Sloveniji«!
 
Boštjan Noč, predsednik
Čebelarska zveza Slovenije