S podnebnimi spremembami so jeseni vedno toplejše. Toplejše podnebje ugaja rasti in širjenju bršljana. Bršljan je rastlina, ki raste na vseh vrstah in legah tal.
Cvetenje bršljana je lahko dolgotrajno, medenje pa je na kratkih razdaljah in legah zelo različno. Najbolj množično ga čebele obiskujejo, kadar je vreme rahlo oblačno in je relativna zračna vlaga visoka, še bolj pa, kadar rahlo dežuje oz. prši. Ko se zjasni in posije močno sonce, se letenje čebel največkrat umiri.
V toplem in vlažnem vremenu septembra do polovice oktobra lahko nastopi  njegovo obilno medenje in vnos cvetnega prahu. V takšnem vremenu lahko gospodarske čebelje družine naberejo  5 do 15 kg bršljanove medičine, ki bo tik ob zadnji zalegi takoj povsem kristalizirala. Med dodano zimsko zalogo in čebeljo gručo tako nastane »pregrada« iz kristaliziranega bršljanovega medu, ki čebelam onemogoči  dostop do primerne hrane.
V primeru intenzivnega medenja bršljana obvezno  odvzamemo po dva sata ob gnezdu in  na njihovo mesto vstavimo dva lepa prazna sata. Nato dodatno krmimo s sladkorno raztopino  1:1 v isti količini, kolikor je donos iz narave. V primeru zelo izdatnega medenja bršljana pa (samo) v standardnih AŽ-panjih in Kirarjevih-panjih obvezno še obrnemo sate z zalego za 180 stopinj po vzdolžni osi, da je zalega (obrnjena) v tem položaju sata zgoraj, venec medu pa spodaj. Med spodaj bodo čebele prenesle navzgor, na mestu zalege zgoraj pa bo nastajal venec prave zimske hrane. 
 
Dobra čebelarska praksa je:
– da če bršljan medi in panjska tehtnica v septembru in oktobru kaže donos, krmimo s sladkorno
raztopino (1 : 1) v količini, enaki dnevnemu donosu bršljana;
– da če je medenje bršljana večje kakor dnevni odvzem sladkorne raztopine, odstranimo
bršljanov med iz plodišča;
– da po koncu bršljanove paše, ko se poleže zalega, dodamo vsaj nekaj litrov sladkorne
raztopine, da jo čebele odložijo v gnezdu, kjer bodo tvorile zimsko gručo;
– da čebele ne prezimujemo na zimski zalogi hrane, ki ima preveliko vsebnost mineralov (manovi medovi) ali hitro kristalizira (bršljan, macesen …);
– da čebel pozimi ne motimo z odpiranjem panjev, ropotanjem po čebelnjaku in podobno, če toni nujno potrebno (npr. zimsko zdravljenje varoze).


Vlado Auguštin