Strokovna razprava o ekološkem čebelarstvu

22.09.2022 9:55:51
Tehnologija
Ekološko čebelarjenje predstavlja obliko in način čebelarjenja, ki  le počasi pridobiva  večji pomen v slovenskem čebelarskem prostoru.
Slovenija ima pestre naravne danosti z bogato krajinsko členitvijo,  avtohtono kranjsko čebelo, različnimi tipi pokrajin in podnebji, ter ima tako odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj tega načina čebelarjenja. Ta pomembno prispeva k zagotavljanju neoporečnih čebeljih pridelkov in  ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti.
O ekološkem čebelarjenju je  tekla  beseda včeraj  na ekološki kmetiji Pecel v majhni belokranjski vasici Maline.  Tu je Javna svetovalna služba v čebelarstvu   organizirala strokovni posvet  o ekološkem čebelarstvu.

V njemu so sodelovali :

Mitja Zupančič - svetovalec specialist  za področje ekološkega kmetovanja  – s temo:  Zahteve in prednosti ekološkega čebelarjenja.
V predavanju so bili predstavljeni pogoji za ekološko čebelarjenje in pa sprememba zakonodaje. Tretjega avgusta 2022 sta bila namreč objavljena Pravilnik o evidencah s področja ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil (Uradni list, št. 105/2022) ter Uredba o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil, (Uradni list, št. 105/2022). Zapisana nacionalna zakonodaja v precejšnji meri spreminja zahteve na področju ekološkega čebelarjenja, predvsem na področju dovoljenih/nedovoljenih območij za ekološko čebelarjenje. Z uveljavitvijo nove nacionalne zakonodaje s področja ekološkega kmetovanja se v celoti ukinja zemljevid z dovoljenimi/nedovoljenimi območji za ekološko čebelarjenje.
Drugačno definiranje območij, primernih/neprimernih za ekološko čebelarjenje, oziroma definiranje zgolj v skladu z evropsko zakonodajo, pa daje v prihodnje marsikateremu čebelarju, ki je do sedaj želel vstopiti v sistem in mu predhodna določila tega niso omogočala, priložnost, da v prihodnje vstopi v sistem in nadaljuje svojo čebelarsko prakso v okviru certificiranega ekološkega čebelarjenja.
Predstavljeno so bili tudi  izzivi ekološkega čebelarstva ki so : v prihodnje pričakovana rast trga z ekološkimi čebeljimi proizvodi – povpraševanje – ponudba, vse večje povpraševanje po eko hrani, pijači in drugih proizvodih. Industrija išče nadomestila za „umetna sladila“ – možna uporaba medu. Farmacija, industrija kozmetike in osebne nege, širi nabor, kot tudi obseg ekoloških proizvodov oziroma naravnih proizvodov.

Vlado Auguštin svetovalec specialist za tehnologijo pri JSSČ – s temo :  Na kaj  mora biti čebelar  pozoren pri nakupu ekoloških satnic. Izpostavil je problem, da ima,  zaradi majhne in nezadostne proizvodnje ter velikega povpraševanja, čisti čebelji vosek veliko tržno vrednost in visoko ceno. Zaradi tega ga nekateri trgovci z voskom in izdelovalci satnic mešajo z drugimi, cenejšimi vosku podobnimi snovmi, kot so loj, mineralni voski, stearin, parafin, kolofonija, rastlinski voski itn. Druga težava je onesnaženost voska, saj ta lahko vsebuje ostanke akaricidov, ki se uporabljajo za zatiranje varoj. Večina teh sredstev spada med lipofilne substance, ki se aktivno vežejo z voskom. Ta sredstva so zelo stabilna in se kopičijo v čebeljem vosku, prek nog in teles čebel pa se širijo po celotnem panju in po vsej čebelji družini. Iz voska jih ne moremo odstraniti niti s čiščenjem niti s topljenjem. Opozoril je tudi na razkuževanje voska, saj lahko  povzročitelja hude gnilobe in bolezen samo namreč z voskom in satnicami lahko raznašamo neomejeno dolgo časa in na neomejene razdalje. Pri nakupu satnic moramo dobiti zagotovilo, da ima izdelovalec teh možnost razkuževanja voska in da ga resnično tudi redno razkužuje.
 
Na koncu posveta je gospodar Peter Malenšek predstavil ekološko kmetijo Pecel. Več o njihovi ekološki ponudbi izdelkov si lahko pogledate na spletni strani : http://www.eko-pecel.si/
Po predavanjih se je ob dobri pijači  dolgo v noč razvnela živahna debata o problemih s katerimi se srečujejo čebelarji pri ekološkem čebelarjenju. Na koncu  še zahvala Petru Malenšku, na odlični organizaciji posveta.
 
Vlado Auguštin

Fotografije