Poslikane panjske končnice so avtohtoni kulturni element repertoarja slovenske kulturne dediščine, ki ga pozna skoraj vsak Slovenec. So poglavje ljudske umetnosti, ustvarjene večinoma od in za pripadnike kmečkih družbenih plasti. Pojavile so se na slovenskem etničnem ozemlju v 18. stoletju, doživele svoj razcvet v obdobju med letoma 1820 in 1880 ter vsled spremenjenih ekonomsko socialnih in duhovnih razmer zamrle v začetku 20. stoletja.
Panjske končnice so pomemben medij za razkrivanje odnosa do sveta tako njihovih ustvarjalcev kot tudi porabnikov. Posebnost slikarstva na panjskih končnicah je tudi ta, da se v nasprotju z motiviko na predmetih drugih zbirk ljudske likovne umetnosti, ki izhaja iz religioznega sveta, na panjskih končnicah pojavljajo številni prizori iz vsakdanjega življenja. Kot take so še vedno izziv tudi za sodobne poustvarjalce te zvrsti dediščine. In prav ta vidik smo izpostavili v letu 2021 v času Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) na Osnovni šoli Vitanje. Letošnji Teden evropske kulturne dediščine (TKD) je potekal pod naslovom Dober tek. Z raznovrstnimi aktivnostmi so naši učenci vzpostavili vez s preteklostjo, s tradicijo pridobivanja medu in izdelave medenih izdelkov. V likovni delavnici pa je nastal kolaž replik panjskih končnic z motivi pridelave medu. Petošolki Zali Kos je izziv predstavljal kolaž najstarejših panjskih končnic z motivi čebelarjev (slika 1), ki jih je nato v izvirni repliki poustvarila v novo obliko (slika 2).
Mojca Koban Dobnik, koordinatorka DEKD na OŠ Vitanje