Lokalno pridelana hrana in sheme višje kakovosti v čebelarstvu

30.12.2021 8:31:27
Ekonomika
Lokalno pridelana hrana

V večini primerov je lokalno pridelana hrana kvalitetnejša kot uvožena hrana. Eden izmed pomembnejših razlogov za višjo kvaliteto je krajša razdalja, ki jo izdelek oziroma živilo prepotuje od pridelovalca do končnega porabnika.  Krajša oskrbovalna veriga ima manj posrednikov, z direktnim nakupom pri čebelarju si omogočimo neposreden stik. O pridelovalcu si lahko ustvarimo mnenje, saj imamo možnost, da izvemo informacije v povezavi z izdelkom ter njegovo pridelavo in vpogled v delo, okolico in naravo, ki je izhodišče za pridelavo medu in ostalih čebeljih pridelkov. Če nakupujemo med in čebelje pridelke neposredno od čebelarja, imamo lahko vpogled neposredno okolico in čebeljo pašo, ki jo imajo čebele na voljo. Nekateri čebelarji, zlasti tisti, ki imajo v okviru svoje dejavnosti tudi apiturizem, lahko svojim obiskovalcem razkažejo panje, čebelnjake in drugo čebelarsko infrastrukturo. Urejeni panji, mirne čebele in čebelar, ki deli svoje izkušnje o čebelarjenju in čebelah, so zagotovo dober znak za ustvarjanje pozitivnega mnenja o pridelovalcu, načinu pridobivanja medu in ostalih čebeljih pridelkov, ki jih kupimo.

Trendi se vse bolj nagibajo k trajnostnemu ravnanju, ki omogoča ohranjanje ter varovanje narave in njenih danosti. Potrebno se je zavedati, da krajša razdalja od pridelovalca do potrošnika pomeni manj transporta in posledično manj neugodnih dejavnikov za okolje.

Sheme višje kakovosti

Slovenija je čebelarska dežela z raznovrstno čebelarsko dediščino in številnimi posebnostmi na področju čebelarstva. Slovenski čebelarji čebelarijo z avtohtono vrsto kranjsko čebelo, ki ima številne ugodne lastnosti, saj je mirna, delovna in prilagodljiva različnim vremenskim pogojem. Zaradi raznolikosti pokrajine in podnebij pa smo priča tudi pestri flori, ki omogoča čebelam raznovrstne paše in posledično različne vrste medu, ki se odražajo po raznolikih vonjih, barvi in aromi.
Pestrost in raznolik nabor vrst medu, ki omogočata potrošniku izbiro, sta pomembni, dopolnjuje pa ju tudi kvaliteta. Slovenski čebelarji se vključujejo v evropske sheme kakovosti, v okviru katerih so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter Kočevski gozdni med in Kraški med z zaščiteno označbo porekla. V zadnjih letih se na trgu pojavljajo proizvodi z znakom ekološke pridelave.

Nakup medu, uvrščenega v sheme kakovosti, jamči, da gre za naraven, v Sloveniji pridelan med, ki vsebuje cvetni prah rastlin, ki rastejo in uspevajo na področju Republike Slovenije. V shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, ki velja za pridelavo medu širom celotne Slovenije, uvrščamo akacijev, lipov, cvetlični, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med. Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla je proizvod s področja neokrnjene narave kočevskih gozdov, ki poleg velike površine gozdne krajine vključuje tudi rastline gozdne jase, travišč in močvirij. V shemah kakovosti poznamo gozdni, smrekov, hojev in lipov med. Na Krasu, ki ga oblikuje suho submediteransko podnebje in vegetacija, čebelarji pridelujejo Kraški med z zaščiteno označbo porekla. Zanj je značilno, da je v primerjavi z ostalimi vrstami bolj aromatičen in vsebuje veliko mineralov, rudninskih snovi in encimov. Glede na rastline, ki tam uspevajo, poznamo akacijev, cvetlični, gozdni, lipov in kostanjev med ter med divje češnje, rešeljike in žepka.

Vse vrste medu, ki se vključujejo v sheme kakovosti, imajo določeno območje pridelave ter višja merila kakovosti kot jih predpisuje državni Pravilnik o medu. Čebelarji pri pridelavi v skladu z dobro čebelarsko prakso zagotavljajo predpisane kakovostne parametre in predpisano sledljivost pridelave, skladiščenja, polnjenja ter označevanja medu. Med pod označbo sheme kakovosti je opremljen s posebno prelepko z evropskim simbolom kakovosti na vrhu kozarca, ki označuje zaščiteno geografsko označbo ali zaščiteno geografsko poreklo. Prelepka je opremljena s serijsko številko, po kateri za vsak kozarec medu vemo, kdo ga je pridelal in kje je bil pridelan.  

Med je čebelji pridelek, ki ga najpogosteje uporabljamo in si ga privoščimo v kombinaciji z različnimi živili. Pomembno je, da v prehrani uporabljamo lokalno pridelan med, ki smo ga vajeni. Pri nakupu lokalnega medu ne gre le za podporo slovenskemu čebelarju, ampak tudi za manj možnosti za razvoj alergij, ki so reakcija ob zaužitju tujih snovi, ki jih naš organizem ni vajen. Zaradi velikega zanimanja po nakupu medu in slabe letine ne bodite presenečeni, če nekateri čebelarji nimajo več na voljo medu za prodajo. Upamo na ugodne vremenske razmere spomladi, da bo nov med naslednje čebelarske sezone karseda hitro na voljo potrošnikom, ki sta jim pomembna poreklo in kakovost. Svojo prehrano lahko dopolnimo tudi z drugimi čebeljimi pridelki kot so cvetni prah, propolis ali matični mleček.

Tina Žerovnik,
svetovalka za ekonomiko čebelarjenja