Dodatna sredstva v programu ukrepov na področju čebelarstva že v letu 2021

01.04.2021 8:07:22
Ekonomika
Že pred nekaj časa je bilo slišati s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter medijev informacije, da je Evropska komisija (EK) za novo kmetijsko finančno perspektivo po letu 2020 za 70 % povečala finančna sredstva za sektor čebelarstva. Velika ali celo največja zasluga za dvig sredstev gre projektu Svetovni dan čebel, ko smo na vseh ravneh poudarjali, da je čebelarstvo potrebno večje podpore, temu pa je prisluhnil Bruselj. Koliko dejansko predstavlja to povečanje za Slovenijo letno? To predstavlja dodatnih 538.910,00 EUR letno, krito iz nacionalnih in sredstev EU, vsakih po 50 %. Glede na dosedanja in dodatna sredstva bo imel sektor čebelarstva v Sloveniji tako letno na razpolago 1.298.910,00 EUR. Ta sredstva se dodelujejo na osnovi števila panjev, ki jih sporočajo države članice. Konkretno se je za programsko obdobje 2020–2022 vzelo število čebeljih panjev v letih 2017 in 2018. Če malo pogledamo sosednje države, ki mejijo s Slovenijo, ugotovimo, da glede na večje število panjev prejmejo tudi več sredstev. Tako je imela npr. Hrvaška v letu 2020 pred povečanjem sredstev na razpolago 1.001.000,00 EUR sredstev EU, Madžarska 3.120.000,00 EUR, Avstrija 880.000,00 EUR, Italija 3.545.000,00 EUR in Slovenija 380.000,00 EUR. Dodatnih 50 % sredstev pa je morala zagotoviti država članica sama.
Do nedavna se ni vedelo, kdaj dejansko bomo čebelarji črpali dodatna sredstev, ki jih je namenila EK, saj do konca programskega leta 2022 za čebelarski del velja Program ukrepov na področju čebelarstva, ki ga je država članica priglasila leta 2019 v Bruselj, hkrati pa se pripravlja nov strateški načrt Skupne kmetijske politike, kamor bo po novem uvrščen tudi čebelarski sektor. Vprašanje smo zato s strani ČZS naslovili na MKGP. V drugi polovici januarja smo bili obveščeni, da je treba urgentno pripraviti spremembo programa ukrepov na področju čebelarstva v RS, v katerega je treba vključiti dodatne ukrepe in dodatna finančna sredstva. Minister MKGP‑ja, dr. Jože Podgoršek, je s sklepom imenoval delovno skupino za pripravo sektorskih intervencij v čebelarstvu v okviru strateškega načrta 2021–2027, ki se je v 29‑ članski sestavi lotila priprave tega dokumenta. Potekali so številni sestanki in usklajevanja in 4. marca 2021 je delovna skupina soglasno potrdila spremembo programa ukrepov na področju čebelarstva za obdobje 2020–2022. Tega je MKGP poslalo na EK v mesecu marcu.
Predlog spremembe programa ukrepov vključuje poleg obstoječih še naslednje dodatne ukrepe:
  1. V okviru Tehnične pomoči čebelarjem in organizacijam čebelarjev se s podukrepom Sofinanciranje čebelarske opreme omogoča v letu 2021 vsem čebelarskim društvom nakup po ene čebelarske tehtnice in elektronskih sistemov za nadzor čebeljih družin. Ukrep je zelo pomemben, več o njem pa sledi v eni od prihodnjih izdaj glasila Slovenski čebelar. Prav tako naj bi se razširil tudi nabor čebelarske opreme, pripomočkov in naprav, ki so upravičeni do sofinanciranja in s katerimi čebelarji kandidirajo na javni razpis, in to za obe leti. V okviru ukrepa Sofinanciranje čebelarske opreme se obeta zaradi dodatnih sredstev do izteka programskega leta 2021 (to je do 31. julija) še en javni razpis. Dodatni podukrep, ki naj bi bil veljaven v letih 2021 in 2022, je Vzpostavitev čebelnjakov za prenos znanja v čebelarstvu. Namen tega ukrepa je postavitev 14 učnih čebelnjakov na različnih lokacijah za namen praktičnega usposabljanja in izobraževanja o čebelarstvu. V letu 2022 naj bi se v okviru podukrepa Usposabljanje o čebelarstvu prenovil del usposabljanja, namenjen čebelarjem začetnikom, in uvedel dodaten sklop usposabljanj za čebelarske inštruktorje, ki bodo usposabljali čebelarje začetnike. Kot podpora usposabljanjem pa naj bi s podukrepom Sofinanciranje didaktičnih pripomočkov v letih 2021 in 2022 obogatili sama usposabljanja.
  2. Drugi ukrep predstavlja Zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze. Novi podukrep Sofinanciranje zdravil, ki so dovoljena v ekološkem čebelarstvu za zatiranje varoj naj bi v obeh letih sofinanciral omenjena zdravila vsem čebelarjem, ne samo ekološkim. Dodatno se je predlagal tudi podukrep Ugotavljanja žarišč hude gnilobe in njihova sanacija, s katerim se želi v letu 2022 zmanjšati število žarišč hude gnilobe čebelje zalege in s tem škode v čebelarstvu zaradi njenih posledic.
  3. V okviru ukrepa Podpore laboratorijem za analizo čebelarskih pridelkov se v obeh letih omogoči čebelarjem iz shem kakovosti koriščenje ukrepa vsako leto za več čebeljih pridelkov.
  4. V okviru ukrepa Obnove čebeljega fonda naj bi se v okviru obstoječega podukrepa Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic prav tako obe leti povrnili delni stroški za vzdrževanje trotovskih linij na plemenilni postaji, ki bodo služile za opraševanje čebeljih matic odobrenim vzrejevalcem matic in morebitnim drugim zainteresiranim čebelarjem.
  5. Ukrep Sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebeljih pridelkov se razširja še z dvema podukrepoma. S prvim, to je Vzpostavitev evidence podatkov za določanje porekla medu, bomo vzpostavili parametre, ki so pomembni za določanje geografskega porekla medu. Z drugim podukrepom Aktivnost encimov v medu, ki naj bi se začel z letom 2022, pa naj bi ugotovili, ali je vir amilaze, ki je v vzorcih medu, lahko tudi naravnega izvora.
  6. V okviru ukrepa Racionalizacija sezonske selitve panjev se vzpostavlja nov podukrep, to je Podpora čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov, s katerim se bodo čebelarska društva s pavšalnim zneskom letno stimulirala za vzpostavitev pašnih redov, in v okviru tega vzpostavitev stojišč za nameščanje čebel na pašo. V predlogu je zapisano, da bo že v letu 2021 društvo, ki ima potrjen pašni red in določeno število stojišč, prejelo 200 evrov, enako tudi v letu 2022. Drugi novi podukrep je Iskanje alternativnih paš in karakteristike medu v povezavi s povzročitelji medenja, s katerim želimo ugotoviti, ali so glede na spremenjene vremenske in podnebne razmere v zadnjih letih zanimive paše na višjih legah, s čimer bi lahko v primeru ugodnih rezultatov v višjih legah vključili opazovalne postaje v sistem ONS.
 
Poudarjam, da so vsi gornji ukrepi, ki so del predloga spremembe programa ukrepov, v tej fazi še predlogi, dokler jih EK ne potrdi. Zato zanje 100-% ne moremo jamčiti, da bodo v celoti potrjeni. Če EK po obdobju 21 dni od prejema zahteve za spremembo programa ne bo sporočila pripomb MKGP‑ju, potem se šteje, da je sprememba programa odobrena. V nasprotnem primeru se postopek sprejemanja podaljša, dokler država članica ne upošteva pripombe v celoti.
Kako pa naprej?
Po odobritvi spremembe programa bo treba pripraviti še izvedbeno uredbo, ki bo podrobneje določila samo izvedbo, pogoje itd. Temu bodo sledili še objave javnih razpisov in javnih naročil in sami postopki ter tudi izvedba omenjenih ukrepov. Časa za izvedbo ne bo veliko, saj se programsko leto 2021 končuje z 31. julijem 2021. Pred nami pa so tudi meseci intenzivnega dela na pripravi Strateškega načrta ukrepov Skupne kmetijske politike 2021–2027 za Slovenijo, kamor se po novem na predlog EK uvršča tudi čebelarski program. S tem naj bi se »povečala vidnost sektorja čebelarstva in zagotovilo upoštevanje njegovega prispevka k splošnim ciljem skupne kmetijske politike« (EK, str. 15). Strateški načrt ukrepov SKP tako intervencijo s področja čebelarstva predvideva v drugem specifičnem cilju, to je Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji. Ukrepi, ki so bili zajeti v preteklih programih ukrepov na področju čebelarstva, se v novem Strateškem načrtu SKP tako vsebinsko razširjajo. Kaj več o novem strateškem načrtu pa kdaj drugič, ko bo že tudi kaj več znanega.

Lidija Senič, vodja služb ČZS
 
Vir: Evropska komisija (2019): Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju čebelarskih programov.