Slovenski čebelar 7-8/2023

Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v julijsko-avgustovski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V dvojni številki glasila julij in avgust lahko preberete o:

• strokovnem navodilu za preprečevanje varoze,
• umetnem osemenjevanju čebeljih matic II. del,
• karakterizaciji slovenskega propolisa,
• embalaži kot dodani vrednosti za čebelarja.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Veterinarji specialisti za zdravstveno varstvo čebel na Nacionalnem veterinarskem inštitutu Veterinarske fakultete UL: Navodila za izvajanje ukrepov za preprečevanje varoze pri čebeljih družinah za leto 2023
Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje in preprečevanje varoze čebel (Uradni list RS, št. 21/20) med drugim predpisuje obvezno izvajanje ukrepov za preprečevanje varoze najmanj dvakrat letno. Obvezno je izvajanje ukrepov (zdravljenje) po zadnjem točenju oziroma najkasneje do 15. avgusta in v jesensko-zimskem času, ko so čebelje družine brez zalege. Opravljene preventivne ukrepe oziroma vsako zdravljenje čebeljih družin mora imetnik čebel v skladu s Pravilnikom o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil (UL RS št. 38/09, 7. alineja 15. čl.) sproti zabeležiti v Dnevniku veterinarskih posegov (DVP).
 
Susan Cobey: O umetnem osemenjevanju čebeljih matic (II. del)
Članek je nadaljevanje prvega dela članka z istim naslovom, ki je bil objavljen v prejšnji številki 6/2023. Obravnava nadaljnih 6 pogostih vprašanj o tehniki umetnega osemenjevanja matic.
 
Tomaž Samec: Karakterizacija slovenskega propolisa v obdobju 2020–2022
 Propolis je smolnata snov, grenkega okusa in močnega vonja po rastlinskih popkih, medu, vosku. Že v antiki so mu namenjali posebno pozornost. Čebelarji so opazovali čebele, kako so pred vhodom v svoje panje gradile steno iz propolisa. Beseda propolis izvira iz dveh besed: »pro« pomeni pred, »polis« pa mesto (Burdock, 1998). Rezultati, predstavljeni v tem članku, so nastali v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2020–2022, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije.
 
dr. Danilo Bevk: S pilotnim monitoringom našli 239 vrst čebel, med njimi tudi vrsto, ki je bila v Sloveniji opažena prvič
Tik pred svetovnim dnevom čebel smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo predstavili rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji.
 
Mojca Pibernik: Embalaža kot dodana vrednost za čebelarja
Embalaža ima poleg zaščite živila tudi estetski in informacijski pomen. S teh dveh vidikov je pomembno, da embalaža kupcu pusti pozitiven prvi vtis, saj je sredstvo za sporazumevanje med proizvajalcem in potrošnikom. Je tudi motivator nakupa izdelka in predstavlja ime proizvajalca, hkrati pa je ogledalo podatkov o vsebini, kakovosti in lastnosti izdelka. Pri kozarcu za med ima embalaža še poseben pomen, saj lahko vpliva na prepoznavnost medu slovenskega porekla.

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v juliju in avgust
V suhem vročem poletju je pomembna oskrba čebel s svežo neoporečno vodo.
 
Mara Golob Meserko: »Čebele te res usvojijo s svojo vrhunsko organizacijo.«
Slavko Šiško je ekološki čebelar na Raki. Je član čebelarskih društev Kostanjevica na Krki in Raka. Čebelariti je začel leta 1987, s 17 leti, ko mu je zdaj že pokojna čebelarka Slava Račič dala prvi roj, drugega je našel sam, tretjega pa je dobil od čebelarja Tineta Vodopivca. Čebele so ga vedno navdihovale, in to ga je spodbudilo k študiju veterine.
 
Verena Štekar-Vidic: Hinko Smrekar v Slovenskem čebelarju
Letos se spominjamo rojstva velikega slovenskega umetnika Hinka Smrekarja. Bil je mojstervirtuozne risbe, ustvaril je približno 2000 del, pretežno karikatur, satir in knjižnih ilustracij, je začetnik stripa na Slovenskem. Tako kot Maksim Gaspari, ki smo ga predstavili v letošnji januarski številki, je sledi svojega dela pustil tudi v Slovenskem čebelarju.

Uredništvo Slovenskega čebelarja