Slovenski čebelar 6-2023

Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v junijski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V junijski številki glasila lahko preberete o:

• prvem cepivu proti hudi gnilobi,
• umetnem osemenjevanju čebeljih matic,
• spremljanju opraševalcev s pomočjo občanske znanosti,
• pomenu sajenja avtohtonih medovith rastlin.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

dr. Lucija Žvokelj in dr. Metka Pislak Ocepek: Prvo cepivo za zaščito žuželk- priložnost za nova spoznanja o čebelji družini kot superorganizmu
 
V začetku letošnjega leta smo v številnih medijih lahko zasledili novico o prvem cepivu za čebele, ki je v ZDA dobilo pogojno dovoljenje za promet njihovega ministrstva za kmetijstvo. Cepivo je namenjeno zaščiti čebeljih družin pred hudo gnilobo čebelje zalege (HGČZ). Nas, ki se ukvarjamo s čebelami, takšna novica seveda ne pušča hladnih. Običajno vsaka novost prinaša navdušenje in hkrati pomisleke. V tem primeru imamo tako ugodno priložnost, da malce osvetlimo področje obrambnega sistema žuželk in razmislimo o možnostih, ki jih novo cepivo morda prinaša.

dr. Danilo Bevk: Spoznavanje opraševalcev in podnebnij sprememb s pomočjo občanske znanosti
 
Raziskovalno delo ni vedno omejeno samo na profesionalne raziskovalce. Vedno več raziskovalnih projektov namreč vključuje tako imenovano občansko znanost. Članek razloži rezultate in potek raziskave s pomočjo splošne javnosti, ki se v takšne projekte rada vključuje.
 
 
Susan Cobey: O umetnem osemenjevanju čebeljih matic (I. del) 
Članek obravnava 12 pogostih vprašanj o tehniki umetnega osemenjevanja matic. Kot uporabnica in učiteljica umetnega osemenjevanja želim z odgovori osvetliti to specializirano tehniko in usmeriti nadaljnja poizvedovanja tistih, ki se zanimajo zanjo.
 

Mojca Pibernik: Sezonska dopolnilna dejavnost v čebelarstvu in njene prednosti
 
Poleg osnovne kmetijske dejavnosti lahko kmetje in čebelarji uporabljajo tudi dopolnilne dejavnosti, ki so dodaten vir prihodkov, saj lahko na tak način razširijo svojo ponudbo in izkoristijo vse vire zaslužka, ki jih kmetija oziroma čebelarstvo ponujata. Osnovna kmetijska dejavnost vključuje dejavnosti pridelave pridelkov, kar v primeru čebelarstva označuje pridelavo čebeljega medu, satja, matičnega mlečka, cvetnega prahu, propolisa, voska, čebeljega strupa in čebeljih matic.
 
 
Mojca Pibernik: Kakšen je pomen sajenja avtohtonih medovitih rastlin?
 
Javna svetovalna služba v čebelarstvu in Biotehniški center Naklo sta v torek, 25. aprila 2023, izvedla strokovno razpravo o pomenu sajenja avtohtonih medovitih rastlin. Strokovna razprava je potekala v okviru dneva odprtih vrat na Biotehniškem centru Naklo, kjer smo uspešno povezali mlade v kmetijstvu in strokovnjake s področja kmetijstva in čebelarstva.
 
 
Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v juniju
 
Junija so panji polni čebel, zato je to idealen čas, da pred poletnim brezpašjem višek čebel in zalege porabim za izdelavo narejencev. V tem mesecu je sicer treba že graditi temelje za novo sezono.
 
 
Tadej Pavković in Mara Golob Meserko: »Ekološko čebelarjenje je bila odločitev že v času Jugoslavije«
 
Ladislav Vozelj je ekološki čebelar, ki čebelari na območju Občine Šmartno pri Litiji. Z njim sva se pogovarjala o izzivih ekološkega čebelarjenja v Jugoslaviji in danes. Ladislav Vozelj čebelari od leta 1966, trenutno s približno 200 družinami. Je član Čebelarskega društva Litija in podporni član Čebelarskega društva Grosuplje.
 
Filip Draženović: Simbolni pomen čebele v novem veku
 
V članku so na primeru Akademije operozov (Academia operosorum)prikazane lastnosti, ki so bile pripisane čebelam. Akademija operozov je po vzoru tujih akademij nastala leta 1693 v Ljubljani, njen namen pa je bilo združiti najpomembnejše pravnike, zdravnike in teologe, ki so takrat delovali na Kranjskem, v želji po povezovanju in razširjanju znanja.
 








Uredništvo Slovenskega čebelarja