Slovenski čebelar 4-2023

03.04.2023 14:46:13
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v marčevski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V aprilski številki glasila lahko preberete o:
- pomladnem krmljenju čebel
- stanju rastlin na začetku pomladi
- priporočilih Randyja Oliverja za zdrave čebelje družine.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovneim vsebinam:

mag. Mira Jenko Rogelj, dr. Lucija Žvokelj in dr. Metka Pislak Ocepek: Priporočila Randyja Oliverja za zdrave čebelje družine
Četrti Pislakov dan z letošnjim naslovom »Z najnovejšimi znanji do uspešnega čebelarjenja« je v organizaciji Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev potekal 25. februarja 2023 v Ljubljani. Med vabljenimi predavatelji je navzoče najbolj navdušil biolog in čebelar-raziskovalec Randy Oliver iz ZDA. Čebelarjenje obravnava celostno in ob zavedanju vpliva okoljskih in podnebnih sprememb išče najustreznejše rešitve za preživetje čebel.
 
Rado Škrjanec: Četrti Pislakov dan
V soboto, 25. februarja, se je v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v Ljubljani odvil že četrti znanstveni simpozij Pislakov dan, ki ga organizira Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev. Simpozij je pritegnil skoraj 200 čebelarjev, ki so napolnili dvorano Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Aleš Bozovičar: Stanje rastlin na začetku pomladi 2023
Pričujoči prispevek o stanju rastlin na začetku letošnje pomladi in o napovedi medenja sem začel pisati na prvi koledarski pomladni dan. Letos smo višje temperature občutili že veliko prej, saj večjega mraza pozimi nismo imeli, celo nasprotno, tako toplega novega leta nismo beležili vse od izvajanja meritev na meteoroloških postajah v Sloveniji. Najtopleje je bilo na novoletni dan ob 7.00 v Črnomlju, kjer so izmerili kar 15,2 °C. Celo v Kočevju 13,8 °C.

Simon Golob: Krmljenje čebeljih družin v spomladanskem času
Kot vsa živa bitja, tudi čebele za preživetje in razvoj potrebujejo hrano. Ena čebelja družina na leto porabi okrog 70 kg medu ter 20–30 kg cvetnega prahu. Oboje pa naberejo na različnih medovitih rastlinah v okolici čebelnjaka. Ker vnosa hrane iz narave ni vedno dovolj, v določenih obdobjih leta čebelarji čebeljim družinam vnos hrane zagotavljamo s krmljenjem. Čeprav to opravilo običajno povezujemo s poletnim časom in pripravo na zimo, pa krmljenje v večjem ali manjšem obsegu pogosto poteka tudi v spomladanskem času. Na kakšen način krmimo spomladi in na kaj moramo biti pri tem pozorni, bomo spoznali v nadaljevanju.

Tadej Pavković: »Veliko ceneje je sodelovati z lokalnim kmetom«
Pred začetkom čebelarske sezone me je na sedežu ČZS obiskal ekološki čebelar Matjaž Levičar, s katerim sva naredila pričujoči intervju. Je član Čebelarskega društva Dolsko ter Združenja profesionalnih čebelarjev in čebelari z več kot 200 panji.

Elena Skok: O vsestranskem vplivu čebelarjenja na posameznika
Čebelarstvo oziroma delo s čebelami je dejavnost, pri kateri se aktivirajo vsi čuti: gledamo in se veselimo živahnih čebel, vohamo njihov opojni vonj, okušamo njihove okusne pridelke, ki pripomorejo k našemu zdravju, poslušamo in že razlikujemo njihovo brenčečo pesem, na koži pa čutimo čebelo in seveda kdaj pa kdaj tudi njen boleč pik.

Nika Pengal: Čebelji strup in apiterapija
S čebeljim strupom je vsak čebelar večkrat v stiku, saj ga med delom, predvsem če ne uporablja zaščitne opreme, čebele večkrat pičijo. Ravno med delom z njimi je dr. Filip Terč prišel do pomembnega odkritja in postal pionir moderne apiterapije. Kot revmatičnemu bolniku so tegobe po delu pri čebelah (kadar so ga opikale) popuščale, zato se je že v letih 1878/79 poglobil v raziskovanje učinka apitoksina tj. čebeljega strupa na človeški organizem.

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v aprilu
Aprila je v naravi največ različnih cvetočih rastlin, na katerih čebele nabirajo medičino in cvetni prah. Raznovrstnost hrane je odlična podlaga za razvoj čebelje družine. Ker je vsak dan več čebel in zalege, je poraba hrane velika, zato jo do cvetenja češnje porabijo v celoti za razvoj. Ob ugodnem vremenu se ob cvetenju češnje, rešelike, maklena in regrata pojavljajo že prvi presežki. S prenašanjem medičine v medišče je vedno več čebel tudi v medišču.

dr. Danilo Bevk: Čmrlji so pesticidom lahko izpostavljeni še bolj kot medonosna čebela
Čeprav bi mogoče sklepali, da so čmrlji zaradi svoje velikosti manj občutljivi na fitofarmacevtska sredstva (FFS) kot medonosna čebela, to ne drži. Razlog so razlike v življenjskem krogu in dnevni dejavnosti.
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja