Slovenski čebelar 3-2023

Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v februarski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V februarski številki glasila lahko preberete o:

- sporočilnosti DNK v medu
- sajenju medovitih rastlin
- vzrejnem delu v rejnem okrožju Bohor in
- vzrokih za večjo dejavnost čebelarskih društev.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovneim vsebinam:

dr. Ajda Moškrič, Katarina Mole, dr. Janez Prešern:

Deoksiribonukleinska kislina (DNK) je dedni zapis, ki ga nosi vsaka živa celica. Molekula DNK je dvojna vijačnica,ki je v jedru celice in v mitohondrijih, pri rastlinah tudi v plastidih (kloroplastih in kromoplastih). DNK se deduje od staršev na potomce in na podlagi informacije, ki jo nosi, lahko sklepamo na sorodstvene odnose ali druge značilnosti. Osnovni gradniki DNK so nukleotidi (adenin, timin, gvanin in citozin, s kraticami A, T, G, C), ki si sledijo v določenem zaporedju in so črkovni zapis, ki ga preberemo s posebnimi molekularnimi postopki.
 

Matjaž Vilhar: Sajenje medovitih rastlin
Ker se zavedamo pomena čebel za obstoj, ohranjanje in razmnoževanje določenih rastlin in za človeka, je pomembno, da jim tudi sami pomagamo s sajenjem medovitih rastlin. Zato ob svojem čebelnjaku, v gozdu, na gozdnem robu, v bivalnem vrtu ali v mestu na terasi poiščimo ustrezen prostor za posaditev medovitih rastlin, ki bodo opraševalcem dajale hrano. Poskrbeti moramo za pestrost zasaditve, da bo kakovostna hrana na razpolago celo vegetacijsko dobo rastlin.

Ivana Kovačević in Matija Koštomaj: Vzrejno delo v rejnem okrožju Bohor in na plemenilni postaji Podskalica v sezoni 2022
V osrednjem biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje smo leta 2019 začeli izvajati trajnostni projekt Varuh, namenjen ohranjanju raznovrstnosti lokalne populacije kranjske čebele Apis mellifera carnica. Cilj projekta Varuh je spodbuditi čebelarje k osnovni odbiri, razmnoževanju čebel znotraj lastnega čebelarstva in k

Elena Skok: Zakaj so nekatera čebelarska društva dejavnejša kot druga
Veliko besed je napisanih o delu s čebelami, o težavah, povezanih s čebelarstvom, o ekonomiji čebelarjenja in podobno. Malo ali nič pa ni napisanega o čebelarjih in njihovih stanovskih združenjih na splošno. Seveda beremo o posameznih društvih, njihovi zgodovini, okroglih obletnicah, odprtjih novih čebelnjakov in letnih poročilih. Zanima pa nas, kaj je tisto, kar loči dobro društvo od komaj delujočega, zakaj so nekatera dejavna in v veliko zadovoljstvo svojih članov.

Tadej Pavković: »Za ekološke čebelarje trenutno največji izziv predstavlja dobava ekološkega sladkorja«
Na začetku februarja sem se pogovarjal z ekološkim čebelarjem Frankom Dolganom o pomenu organizacije ekoloških čebelarjev. Franko Dolgan iz Narina pri Pivki je začel čebelariti kot mladenič leta 1995, v naslednjem letu se je vpisal v Čebelarsko društvo Pivka. V društvu je leta 2004 prevzel funkcijo tajnika, jo opravljal deset let, za tem pa nastopil v vlogi predsednika društva, kar opravlja še danes. Leta 2020 je bil izvoljen v Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije ter v tem času je prevzel tudi funkcijo predsednika Komisije UO ČZS za ekološko čebelarjenje. Po smrti očeta je prevzel kmetijo, za katero je leta 2007 pridobil ekološki certifikat, leta 2015 je pridobil tudi ekološki certifikat za čebelarstvo. Trenutno čebelari z okrog 150 čebeljimi družinami.

Nika Pengal: O apiterapiji v Sloveniji
Apiterapevtke in apiterapevti 30. marca praznujemo svetovni dan apiterapije. Leta 1844 se je na ta dan v Praporištu na Češkem rodil dr. Filip Terč, ki ga štejemo za začetnika moderne apiterapije. Apiterapija je način zdravljenja s pomočjo čebel in njihovih pridelkov. Obsega preventivo, kurativo, terapijo in rehabilitacijo, pri čemer je preventiva najpomembnejša.

dr. Danilo Bevk: Cvetoče zelene strehe lahko opraševalcem zagotovijo dodaten vir hrane
V zadnjih letih na novih zgradbah vidimo vse več zelenih streh. Pri tem ne gre samo za modno muho ali estetske razloge, ampak tudi za odziv na podnebne spremembe. Zelene strehe pa lahko prispevajo tudi k varstvu biotske raznovrstnosti in opraševalcev.

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v marcu
Tudi na Obali se lahko zgodi, da je marec hladen. Včasih celo sneži. Družine, ki so dovolj živalne in imajo zadostno količino hrane nimajo težav. V primeru, da so temperature v marcu pod 15°C v gnezdo ne posegam. Pozoren sem le na zadostno zalogo hrane. Ob gnezdu preverim količino hrane. V kolikor jo primanjkuje dodam medeni sat iz zaloge. V primeru da je v aprilu vreme toplo z veliko sončnih dni, se živalne družine ob zadostnem dotoku hrane do čebelje paše na akaciji pravočasno razvijejo. Poraba hrane v marcu je večja, kot je donos iz narave.

 

Uredništvo Slovenskega čebelarja