Slovenski čebelar 2-2023

Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v januarski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V februarski številki glasila lahko preberete:

- o novi velikosti kozarca ob 15-letnici kozarca za med slovenskega porekla,
- o dejavnostih v letu Antona Janše
- o alergiji na strupe žuželk iz reda kožekrilcev, in
- vplivih čebelje družine na zdravje matice.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovneim vsebinam:

dr. Mitja Košnik: Alergija na strupe žuželk iz reda kožekrilcev

Imunski sistem nas brani pred okužbami. Deluje tako, da »prepozna«, ali je snov, ki je dospela v telo, zanj tujek ali ni. Če je, »ugotovi«, ali je škodljiv ali ne; če je škodljiv, ga poskuša izničiti. Limfociti so krvne celice, ki nadzorujejo in usmerjajo vrsto in jakost imunskega odziva proti tujkom. Če tujki po vnosu v telo ne poškodujejo tkiva, imunski sistem zanj zagotovi toleranco; nanj se torej ne odziva. Če pa tkivo poškoduje, je to znak imunskemu sistemu, da sproži obrambni odziv. Limfociti začnejo tvoriti protitelesa, ki se vežejo na tujek in ga s tem poskusijo nevtralizirati.
 

Ana Janžekovič: Protimikrobna učinkovitost slovenskega medu v obdobju 2020-2022
V obdobju 2020–2022 je potekala aplikativna raziskava Karakterizacija čebeljih pridelkov. V okviru raziskave smo analizirali protimikrobno učinkovitost slovenskega medu.

Rene Rus: Vplivi bolezni čebelje družine na zdravje matice
Matica je srce čebelje družine, zato je njeno zdravje ključno za obilno zaleganje in obstoj ter razvoj čebelje družine. Zaradi izgub čebel po vsem svetu je vse več raziskav o vplivih bolezni čebelje družine na kakovost in zdravje matice. Pomembno je razumevanje negativnih vplivov zajedavcev in drugih patogenih organizmov na matico in obratno ter kako se to kaže na celotni čebelji družini. Kakovost matice pogojuje njen reprodukcijski potencial, ki ga definirajo njeno genetsko ozadje, razmere med razvojem v matičniku, uspeh na prahi in življenjsko okolje v panju.

Tadej Pavkovič: "Prehod na ekološki način čebelarjenja je bil nekoč težji kot danes"
Serijo intervjujev z ekološkimi čebelarji nadaljujemo s čebelarjem Bojanom Pavlinom iz Semiča v Beli krajini....

Aljaž Debelak: Raziskovanje funkcionalnih lastnosti slovenskega osmukanca
V programskem obdobju 2020–2022 smo v sklopu aplikativne raziskave Karakterizacija čebeljih pridelkov proučevali funkcionalne lastnosti cvetnega prahu osmukanca. Opravili smo naslednje analize: vsebnost elementov, antioksidativna in protimikrobna učinkovitost, pelodna analiza in senzorična analiza. Pri izvedbi raziskave je ČZS sodeloval z Biotehniško fakulteto in Institutom “Jožef Stefan”.

dr. Danilo Bevk: Biodiverziteta - umetnost življenja
Konec avgusta 2022 se je zaključil projekt »LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta — umetnost življenja«, katerega glavni cilj je bil ozaveščanje javnosti o biotski raznovrstnosti. Petletni projekt je potekal pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo, vanj pa je bilo vključenih še devet partnerjev....

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v januarju
Za uspešno čebelarjenje je pomembnih več dejavnikov. Izpostavil bi tri najpomembnejše: postavitev čebelnjaka kjer je dobra paša, čebelarjevo znanje ter panjski sistem. V preteklosti je bilo v našem društvu veliko predavanj o pašah, čebelarjenju v različnih panjskih sistemih ter prednostih in slabostih le teh. Spomnim se, ko smo se po enem od tovrstnih predavanj vračali v družbi kolegov do parkirišča in je eden od starejših izjavil: »Ku imaš dobro pašo daš lahko žbele anka u brento«....

 

Uredništvo Slovenskega čebelarja