Slovenski čebelar



Slovenski čebelar 12-2022
01.12.2022
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v novembrski številki Slovenskega čebelarja.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V decembrski številki glasila lahko med drugim preberete o:
  • - Čebelarjenju v Kambodži,
  • - nominaciji Čebelarstva v Sloveniji za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in
  • - arhitektu Jožetu Plečniku in njegovih povezavah s čebelarstvom.
V strokovnih prispevkih smo predstavili naslednje vsebine:
 
Matjaž Levičar: Čebelarjenje v Kambodži – nauk za nas?
Kambodža leži v jugovzhodni Aziji, med Vietnamom in Tajsko. Subtropsko državo si zlahka predstavljamo kot raj za čebele. Bila je. Žal je bila država priča konfliktom in vojnam, posledično jo še danes izkoriščajo v prid ekonomskih interesov večinoma privatnih podjetij. To pomeni obsežno rudarjenje, sečnjo pragozdov, ogromna območja s plantažami različnih drevesnih vrst za namen pridobivanja papirja. Rajska Kambodža se je tako večinoma že spremenila iz pragozda v obdelana zemljišča, kjer čebele ne najdejo paše. Zaradi tega smo več let spodbujali domačine k saditvi sadnih drevesnih vrst, ki obilo medijo. S Tomažem Oštirjem, prvim Slovencem, ki je učil čebelarjenje v Kambodži, smo si več let prizadevali ljudi naučiti, da morajo skrbeti za drevesa, za naravo in čebele...

Ana Janžekovič: ali naj dojenčki uživajo med?
Spore bakterije Clostridium botulinum so splošno prisotne v okolju. Prisotne so lahko tudi v medu in so lahko povezane s pojavom botulizma. Botulizem je življenje ogrožajoča bolezen, ki pogosto prizadene dojenčke, mlajše od enega leta. Spore najdemo v prahu, zemlji, slabo umitem sadju in zelenjavi, medu, nerafiniranem sladkorju in drugod. Spore preidejo v med s prahom, nektarjem ali cvetnim prahom. Kopičijo se lahko tudi v vosku. Lastnosti medu, kot sta kisli pH in nizka vodna dejavnost, preprečujejo rast bakterij. Vendar pa so spore bakterij odporne proti neugodnim življenjskim razmeram in lahko dalj časa preživijo v neugodnih razmerah.

Andrej Hrausky: Arhitekt Jože Plečnik in čebelarstvo II. del
Letos praznujemo 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Ob tej priložnosti se spominjamo njegovega prispevka k slovenski arhitekturi, kulturi in čebelarstvu…

Aljaž Debelak: Cvetni prah - vir vitaminov
Ob prihajajočih hladnih zimskih dneh vse bolj v ospredje prihaja uživanje čebeljih pridelkov kot vir vitaminov, mineralov, encimov in drugih za telo koristnih biološko aktivnih snovi. V ospredju je še vedno med kot najprepoznavnejši čebelji pridelek, vedno več pozornosti pa je namenjene tudi uživanju cvetnega prahu in uporabi čebeljega strupa. Zato smo se v letu 2021 posvetili raziskovanju sestave omenjenih pridelkov. Naš cilj je ozaveščanje potrošnikov o prednostih uživanja in uporabe čebeljih pridelkov ter o zagotavljanju zdrave in varne hrane...

Verena Štekar-Vidic: Prerok Job in sveti Ambrož, zavetnika čebelarjev
Na Slovenskem nismo od nekdaj imeli svetega Ambroža za zavetnika čebelarjev, temveč še dolgo v 19. stoletju starozaveznega Joba, sorodnika Abrahama. Njegova življenjska zgodba je bila polna trpljenja, ker je Bog želel satanu dokazati, da mu je Job v veri zvest ob najhujših preizkušnjah in brezpogojno veruje vanj. Navadno je upodobljen v veliki bedi na gnoju, z ranami po vsem telesu, iz katerih jemlje črve (ličinke čebel, čebelji med in vosek sta bila tedaj uporabno zdravilo za rane) ter jih izroča prijateljem.

Ljudmila Bokal:  Janez Jalen in njegova Manica
Janez Jalen (1891–1966), pisatelj, dramatik, po poklicu duhovnik, doma iz vasi Rodine pod Stolom, je v slovenski književnosti znan po romanih Bobri in Ovčar Marko. Poznavalci trdijo, da mu je naravo, katere lepote dihajo iz njegovih povesti, približal oče. A tudi svet človeških odnosov je v njegovih povestih harmoničen, plemenit, poln lepih opisov gorenjskega okolja, kar vzbuja čustva sprejetosti in notranjega ravnotežja. Mogoče bi strokovnjaki temu rekli romantično razpoloženje.

Gorazd Trušnovec: Čebelarjeva opravila v decembru
Takole, naš planet je zaključil še eno elipso okrog sonca in obdobje, ko je bilo razpoložljive dnevne svetlobe najmanj, so naši predniki posvetili opazovanju lastnih čustev, hotenj ali misli,
upajočemu prižiganju kresa in načrtom za prihodnost. To je tudi čas kot nalašč za bilance preteklega obdobja in sprejemanje novoletnih sklepov. Ker ni prav veliko zunanjih opravil, lahko skratka razmišljamo o nadaljnjih čebelarskih korakih.
Uredništvo Slovenskega čebelarja
Slovenski čebelar 11-2022
02.11.2022
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v oktobrski številki Slovenskega čebelarja.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V oktobrski številki glasila lahko med drugim preberete o:
  • - dobrih praksah zimskega zatiranja varoj,
  • - doceni letošnje čebelarske pašne sezone,
  • - predlogu finančne pomoči za čebelarje,
  • - arhitektu Jožetu Plečniku in njegovih povezavah s čebelarstvom.
V strokovnih prispevkih smo predstavili naslednje vsebine:
 
Vlado Auguštin: Sublimiranje oksalne kisline
Čebelar je ves čas v dvojni vlogi. Kot imetnik živali ima dolžnost skrbeti za zdravje čebel in za njihovo oskrbo, kot proizvajalec živil pa ima dolžnost poskrbeti, da so živila varna. Zaradi tega mora pri svojem delu uporabljati takšne metode in sredstva, ki ne zagotavljajo samo preživetja čebel in varnega dela za čebelarja, ampak tudi neoporečne čebelje pridelke. Ena izmed takšnih pomembnih tehnoloških metod je tudi zatiranje varoj z oksalno kislino…

Franko Dolgan, Janez Vertič, Bojan Pavlin, Aleš Bozovičar, Simon Golob: Dobre prakse zimskega zatiranja varoj
V času, ko v čebeljih družinah ni zalege (predvidoma od konca novembra do 15. januarja, glede na geografsko območje), morajo čebelarji obvezno opraviti zimsko zdravljenje čebel. V prispevku objavljamo dobre prakse zimskega zatiranja varoj izbranih ekoloških in konvencionalnih čebelarjev…

Aleš Bozovičar: Ocena čebelarske pašne sezone 2022
Lansko poročilo o medenju (Slovenski čebelar 11/2022, str. 310–311) sem zaključil z mislijo, da »bo pa leto 2022 boljše«. Vesel sem, ko lahko sedaj rečem, da je bilo res tako. Letošnje leto je vsaj nekoliko omililo posledice preteklih slabih sezon. Če bi ga opisali v enem stavku, bi lahko rekli dober začetek, slab konec…

Arhitekt Jože Plečnik in čebelarstvo, I. del
Letos praznujemo 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Ob tej priložnosti se spominjamo njegovega prispevka k slovenski arhitekturi, kulturi in čebelarstvu…
 
Ana Janžekovič: Fizikalno-kemijske lastnosti matičnega mlečka
V skladu s Programom ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije, smo izvedli raziskavo Karakterizacija čebeljih pridelkov. V raziskavi smo analizirali tudi fizikalno-kemijske lastnosti matičnega mlečka.

Aljaž Debelak, Tina Žerovnik: Oplemenitev tržne vrednosti medu s shemo kakovosti
Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ni ves med, pridelan v Sloveniji, ampak zgolj med čebelarjev, ki so vključeni v evropsko shemo kakovosti SMGO. Pridelovalci
Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo svojim potrošnikom zagotavljajo dodatno kakovost in sledljivost vsakega kozarca medu. Čebelar, ki se odloči za vključitev v shemo višje kakovosti, kot je SMGO, jasno sporoča svojim potrošnikom, da ima ogromno čebelarskega znanja, dela vestno, njegov med pa je varen in kakovosten, s tem pa tudi vreden višje cene.
Ljudmila Bokal:  Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori
Za ajdo, ki je na Slovenskem tradicionalna medovita rastlina, pravijo, da je starodavna kultura in da je njena domovina Osrednja Azija. Veljala naj bi za slovensko ljudsko jed, zato ni čudno, da se je ujela v ljudske pesmi. Najbolj znana je tista Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori …, ki opisuje za žetev ne preveč vneto dekle, kar se razpozna v številu snopov. A ajda ima še druge pesniške občudovalce. V svoje pesmi jo je pogosto vpletal Josip Murn – Aleksandrov (1879–1901), čigar 120-letnice smrti smo se spominjali lani. Murn ni bil srečen človek. Kot nezakonski sin se je selil od enega doma do drugega; znano je, da je večkrat hodil na oddih na Gorenjsko. Umrl je star komaj 22 let. Mogoče je prav med obiski po gorenjskih kmetijah našel spodbude za pesniško izražanje o ajdi.

Gorazd Trušnovec: Čebelarjeva opravila v novembru
Odraščal sem v industrijskem mestecu v socialistični republiki in proti koncu osnovne šole nam je tovarišica pri geografiji razlagala, da bo že v bližnji prihodnosti večina prebivalstva delala v »terciarnem sektorju«. Moja otroška pamet tega ni mogla dojeti – kdo bo pa kaj proizvajal, če si bomo vsi samo nekaj medsebojno prodajali? Sem si pa ta paradoks zelo dobro zapomnil, in danes, ko živimo v tej prihodnosti, res vidim: revež tisti, ki mora kaj proizvajati.
Uredništvo Slovenskega čebelarja
Arhiv objave