Razglasitev naj strokovni članek 2024
31.03.2025
Razglasitev naj strokovni članek
Podelili smo nagrade za najboljši članek v Slovenskem čebelarju v letu 2024 po presoji uredniškega odbora in presoji bralcev.
 Namen natečaja je vzpodbuditi zanimanje za strokovne vsebine v Slovenskem čebelarju tako med bralci kot pisci. Predvsem želimo izpostaviti, pohvaliti in nagraditi avtorje ter motivirati vse, k pisanju kakovostnih člankov.
 Natečaj predvideva izbor najboljšega strokovnega članka slovenskega avtorja objavljenega v Slovenskem čebelarju v letu 2024. Izbira je bila med 70 objavljenimi strokovnimi članki.
 
Bralci glasila so v ožji izbor nominiral tri članke:

• Simon Golob, Aleš Bozovičar in Rene Rus: Z inovativnimi tehnikami nad azijskega sršena. Slovenski čebelar 12/2024, str. 328
• Mitja Smrdel: Zazimljenje čebel na Gorenjskem in Primorskem, Slovenski čebelar 10/2024, str. 266
• Jure Justinek: Medenje v tem letu: kaj lahko predvidimo? Slovenski čebelar 3/2024, str. 76

Končno glasovanje med nominiranimi članki je prineslo zmagovalca:
 
Priznanja za najboljši članek po izboru bralcev prejemejo:
Simon Golob, Aleš Bozovičar in Rene Rus: Z inovativnimi tehnikami nad azijskega sršena, Slovenski čebelar 12/2024, str. 328
Prejemnikom priznanja iskreno čestitamo!!
 
Uredniški odbor glasila Slovenski čebelar je v ožji izbor nominiral tri članke:
           Mitja Smrdel: Zazimljenje čebel na Gorenjskem in Primorskem Slovenski čebelar 10/2024, str. 266

• dr. Danilo Bevk in Tadej Verbič: »Domači« sršeni – spregledani varuhi čebel, Slovenski čebelar 6/2024, str. 174
• dr. Janez Prešern in Brane Kozinc: Samopresejni plemenilnik ali kako pripraviti plemenilnik za plemenilno postajo: Slovenski čebelar 6/2024, str. 170

Najboljši strokovni članek po izboru UREDNIŠKEGA ODBORA je:

• Mitja Smrdel: Zazimljenje čebel na Gorenjskem in Primorskem Slovenski čebelar 10/2024, str. 266

 
Po obrazložitvi uredniškega odbora je to članek z zanimivo a hkrati pomembno aktualno temo o načinu zazimljanja čebel v dveh različnih delih Slovenije. Avtor je v članku tehnološko in razlagalno natančen, predvsem pa besedilno dovršen in pester. Članek tako s svojo strukturo in kontinuiteto bralca vzpodbuja k nadalnjemu branju.   
 
Čestitke!
 
Avtorju zmagovalnega članka ponovna zahvala in čestitke, zahvala tudi vsem ostalim avtorjem in se veselimo dobrega sodelovanja in kakovostnega branja tudi v prihodnje!
Bralce Slovenskega čebelarja še naprej vabimo k vztrajnemu glasovanju člankov.
Lep dan še naprej!

Koordinatorka natečaja: Mara Golob Meserko
 

Slovenski čebelar 3-2025
10.03.2025
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v marčevski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 127.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Določanje roka uporabnosti medu
• Ko čebelji pik postane nevaren: naučimo se pravilno ukrepati ob hudi alergijski reakciji
• Prvih deset let Komornega moškega pevskega zbora Čebelarske zveze Slovenije

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:
 
Ana Janžekovič: Določanje roka uporabnosti pri medu 
Za med pogosto rečemo, da ima neomejen rok uporabnosti. Slišimo lahko tudi, da ostane med užiten tudi po več letih, če je pravilno shranjen. Med je zaradi svojih lastnosti zelo stabilno živilo, vendar se sčasoma spreminja njegova kakovost. To določimo s spremljanjem vrednosti hidroksimetilfurfurala (HMF), ki je kazalnik staranja in obdelave medu.
 
Tea Močnik: Ko čebelji pik postane nevaren: Naučimo se pravilno ukrepati ob hudi alergijski reakciji
Čebelarstvo prinaša tudi določena zdravstvena tveganja za čebelarje in ljudi, ki živijo v neposredni bližini panjev. Pri večini ljudi pik čebele povzroči običajno lokalno reakcijo oziroma vnetni odziv, ki se kaže kot rdečina, oteklina, srbež in bolečina na mestu pika ter običajno izzveni v nekaj urah. Včasih se lahko razvije obsežnejša lokalna reakcija z oteklino, ki v premeru presega 10 cm in traja več dni. Lokalne reakcije niso nevarne in ne zahtevajo posebnega zdravljenja.
Pik čebele pa lahko v nekaterih primerih sproži sistemsko preobčutljivostno (alergijsko) reakcijo. Pogosti začetni znaki alergijske reakcije so srbež kože, rdečica kože, izpuščaj (koprivnica) in otekanje mehkih delov telesa (ustnice, veke). Najtežja oblika alergijske reakcije je anafilaksija, ki je življenjsko ogrožajoča generalizirana preobčutljiva reakcija in se običajno razvije kmalu po stiku z alergenom. Anafilaksija prizadene dihala, prebavila in srčnožilni sistem, kaže pa se s težkim dihanjem, krči v trebuhu, slabostjo, bruhanjem in drisko, omotico ter padcem krvnega tlaka. Anafilaksija je nujno stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje.
 
Peter Kozmus: Apimondia partnerica v projektu »Buzz of Transformation«
Mednarodna čebelarska organizacija Apimondia se je v preteklem letu odločila, da postane partnerica pri nastajanju edinstvene serije dokumentarnih filmov Buzz of Transformation (Zvok preobrazbe), ki bodo razkrivali moč čebel in vpliv čebelarstva na skupnosti po vsem svetu. Ta projekt, ki ga vodi Cecilia Zoppolato, priznana filmska ustvarjalka, v sodelovanju s svetovno znanimi čebelarskimi strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi, želi osvetliti navdihujoče zgodbe posameznikov, ki s čebelarstvom spreminjajo svoje življenje in okolico.
 
Vlado Auguštin: Priprava čebel na pašo
Smo v ključnem obdobju spomladanskega razvoja čebeljih družin in čebelarjevega dela v čebelnjaku. Z začetkom pomladi se moč čebelje družine občutno poveča, saj število novo izleženih čebel presega število umrlih. Toplo vreme in prva paša spodbujata razvoj čebelje družine, ki zdaj vzgaja drugo generacijo čebel z intenzivnim tempom.
 
Tomislav Strgulc:  Čebelarjeva opravila v marcu
Marec je še vedno zimski mesec, a v okolici mojega čebelnjaka že poganjajo prve cvetlice. Tudi črna jelša in vrbe, ki so se prebudile že februarja, še vedno ponujajo čebelam obilico cvetnega prahu. V marcu se občasno segreje na več kot 12 °C in čebele bodo lahko poletele, se iztrebile in nabrale cvetni prah, vodo in nekaj medičine. Čeprav so razmere za razvoj čebelje družine vedno boljše, je mesec marec kritičen za preživetje in razvoj predvsem šibkih čebeljih družin
 
Brane Borštnik: Moje izkušnje s pridobivanjem in prodajo svežega cvetnega prahu
Marsikateri čebelar, ki stacionarno čebelari, pogosto sploh ne toči medu. Nekoliko na boljšem so tisti, ki imajo prevozne enote, pa še ti morajo imeti srečo, da na lokacijah, kamor vozijo čebele, zamedi. Pogosto pa je tudi na teh lokacijah, kjer pričakujejo medenje, treba krmiti čebele, da sploh preživijo. Rešitev iz te ekonomske zagate je pridelava cvetnega prahu. To potrjujem iz lastnih večletnih izkušenj s pridelavo in prodajo svežega cvetnega prahu.

Simon Golob: Rezultati analiz čebeljega strupa v letu 2024
Čebelji strup je izloček strupne žleze čebel, ki ga te uporabljajo za obrambo čebelje družine pred napadalci. Čebelji strup se shranjuje v strupnem mešičku, ob piku pa ga čebele vbrizgajo s pomočjo žela. Gre za kompleksen čebelji pridelek, katerega lastnosti in učinkovine mu omogočajo širok nabor uporabe. Predvsem v zadnjih letih se opaža povečana uporaba tega pridelka v različnih kozmetičnih pripravkih ter na področjih apiterapije in farmacije.
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 2-2025
07.02.2025
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v februarski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 127.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Shema kakovosti je odlična priložnost za krepitev zaupanja in dolgoročne zvestobe
• Huda gniloba čebelje zalege
• IMYB 2024 v Dubaju

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Suzana Skerbiš in Ivo Planinc: Huda gniloba čebelje zalege
Čebelje družine v Sloveniji in drugod po svetu se srečujejo z vedno hujšimi izzivi za preživetje. Slaba čebelarska praksa, bolezni, novi škodljivci ter okoljski stresorji, kot so izpostavljenost pesticidom, izguba življenjskega prostora, nezadostna in slaba prehrana, nenadzorovano zdravljenje (zdravljenje na pamet) ter podnebne spremembe, znižujejo njihovo odpornost, kar vodi v dostikrat nepojasnjene zimske in sezonske izgube čebeljih družin. Bolezni med temi izzivi so posebna in pomembna grožnja.

Tomaž Samec: Velika pestrost fenolnih spojin v slovenskem propolisu
Propolis je naravnega izvora. Mešanico smol medonosne čebele (Apis mellifera) nabirajo na različnih delih listov, popkov na sadnem drevju, podrasti, igličastem drevju … Tej mešanici smol čebele dodajo β-glikozidazo s slino in nato še čebelji vosek, da postane propolis lepljiv in se da oblikovati.
 
Tomislav Strgulc:  Čebelarjeva opravila v februarju
Stanje v čebelji družini v februarju je dokaj podobno stanju v drugi polovici januarja. V tem mesecu bodo začele zalegati jajčeca tudi matice, ki so v januarju še odlašale. Ali začno prej zalegati mlade, lanskoletne matice ali starejše, je težko reči. Večkrat preberemo, da mlade zalegajo dlje in tudi prej začno, a moje izkušnje niso povsem take. Vsako leto izdelam seznam stanja matic po panjih, tako da vem, koliko stare matice imam. Tako sem lahko opazil, da matice, starejše od enega leta, včasih začnejo zalegati prej kot mlajše. Ne vem, kaj je vzrok, a to opažam že vsa leta, odkar sem postal na to pozoren. 
 
Peter Kozmus: Apimondia 2025: priprave na največji čebelarski dogodek in iskanje rešitev za pristnost medu
Letos bo naš največji projekt organizacija 49. čebelarskega kongresa, poleg tega veliko truda vnašamo v izboljšanje trga medu, ki se v zadnjem obdobju v EU močno poslabšuje, z velikimi izzivi na tem področju pa se srečujejo tudi čebelarji drugod po svetu.
 
Tina Žerovnik: Shema kakovosti je odlična priložnost za krepitev zaupanja in dolgoročne zvestobe – intervju s prof. dr. Uršo Golob Podnar
V sklopu dneva shem kakovosti smo se pogovarjali s prof. dr. Uršo Golob Podnar, strokovnjakinjo za tržno komuniciranje. Predstavila nam je svoje poglede na pozicioniranost shem kakovosti tako v evropskem kot slovenskem tržnem prostoru. Pri tem pa ni pozabila na čebelarja pridelovalca in na potrošnika, ki so mu čebelji pridelki iz shem tudi namenjeni.
 
 
Simon Golob: Ročna izdelava satnic ‒ nov video na platformi Interaktivni 
Pravijo, da slika pove več kot 1000 besed. Lahko pa bi rekli, da film pove več kot 1000 slik. Ker so ustrezna znanja in veščine ključna orodja za uspešno čebelarjenje, vam v spletnem orodju Interaktivni svetovalec omogočamo širok nabor izobraževalnih tečajev na različnih področjih, ki so jih pripravili naši svetovalci z namenom, da vam pomagajo, da postanete v čebelarstvu uspešnejši in učinkovitejši. Decembra 2024 smo na platformo naložili nov film na temo ročne izdelave satnic. 
 
Andreja Smrdelj: IMYB 2024 v Dubaju
Učenci so se že dokazali na TMČ OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi 2023 in zdaj so se preizkusili še mednarodno. Z ekipo smo se na dogodek pripravljali celo leto. Poleg teoretičnega učenja več kot 200 vprašanj so učenci še praktično delali s čebelami ter se naučili latinskih poimenovanj približno sto medovitih rastlin, za katere so tudi poznali čas medenja. Nabirali in prepoznavali so rastline ter pokušali različne medove. Med drugim so se naučili osnov senzoričnih značilnosti medov. Tako so se naučili meriti vlago v medu, električnoprevodnost in določati vrstnost medu.

Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 1-2025
08.01.2025
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v januarski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 127.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Poklukarjevih dnevih
• Delu čebelarja v januarja
• Ali je mešanje medu s svežim cvetnim prahom ugodno za zdravje?

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:
 
Marjan Papež: Peto znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu ‒ Poklukarjevi dnevi
Zadnji petek v novembru so se na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) v organizaciji Slovenskega akademskega čebelarskega društva (SAČD) in Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) odvijali Poklukarjevi dnevi, 5. znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu. Posvet je potekal tudi v okviru projekta BEE2GETHER, Interreg SLO-ITA, in z veliko podporo Slovenske čebelarske akademije (SČA KIS).
 
Peter Kozmus: dr. Janez Poklukar – vizionar, ki je pustil neizbrisen pečat v slovenskem čebelarstvu
V letu 2024 je minilo 20 let od prezgodnje smrti dr. Janeza Poklukarja, izjemnega človeka, ki je s svojim delom in predanostjo pomembno prispeval k razvoju slovenskega čebelarstva. Njegova življenjska pot je bila posvečena raziskovanju, izobraževanju in ohranjanju čebel, kar je pustilo trajen pečat na slovenskem čebelarstvu.
 
Simon Golob: Razpis natečaja za najboljšo tehnološko rešitev v čebelarstvu za leto 2025
Komisija za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano pri ČZS ter Javna svetovalna služba v čebelarstvu razpisujeta natečaj za najboljšo tehnološko rešitev v čebelarstvu za leto 2025, na katerem se išče najboljša nova tehnološka rešitev v čebelarstvu, torej na področju panjev, pripomočkov in opreme za delo s čebelami in čebeljimi pridelki, metodami dela in podobno. 
 
Ana Janžekovič: Je mešanje medu in svežega cvetnega prahu ugodno za zdravje?
Cvetni prah in med sta posamezni živili z znanim ugodnim delovanjem na zdravje in počutje. Na trgu se pogosto najdejo mešanice medu in cvetnega prahu. Tovrstni izdelki lahko imajo celo ugodnejše delovanje na organizem kot uživanje posamezne sestavine. Raziskave se najpogosteje usmerjajo na delovanje sveže zamrznjenega cvetnega prahu.
 
Franc Šivic: Avstrija
Leta 2022 so v okviru magistrske naloge in s sodelovanjem agronomske fakultete z Dunaja opazili spremembe gozdnega medenja. Hkrati so v gozdovih blizu mesta Gfögl, severozahodno od avstrijskega glavnega mesta, izvedli tudi terenski ogled smrekovih in duglazijevih sestojev ter v obdobju od konca maja do začetka avgusta tedensko opazovali razvoj povzročiteljev gozdnega medenja. Pri tem so našli na smrekah največ kolonij rdečerjave smrekove ušice (Cinara pilicornis), velike črne smrekove ušice (Cinara piceae) ter obeh kaparjev, malega smrekovega kaparja – male lekanije (Physokermes hemicryphus) – in velikega smrekovega kaparja – velike lekanije  (Physokerms piceae).
 
dr. Danilo Bevk, Danijel Kablar, Blaž Koderman (NIB), dr. Robert Leskovšek, Anže Rovanšek (KIS): Rezultati preizkusa talnih gnezdilnic za čebele samotarke in strniščnih dosevkov za opraševalce
V Sloveniji je bilo doslej najdenih več kot 570 vrst divjih čebel. Med njimi je vsaj 35 vrst čmrljev, preostalo pa so čebele samotarke. Najbolj znane so vrste, ki gnezdijo v luknjah v lesu in votlih rastlinskih steblih. Te lahko zelo preprosto gojimo v gnezdilnicah, ki jih danes vse pogosteje najdemo na vrtovih, pa tudi sadovnjakih, saj so samotarke zelo dobre opraševalke. Posebno gnezdilnico zanje smo zasnovali in testirali tudi v okviru projekta EIP SOOS.
 
Tomislav Strgulc: Čebelarjeva opravila v januarju
Čebelariti sem začel pred 48 leti, ko sem kupil prve štiri AŽ-panje in se včlanil v Čebelarsko društvo Tacen, katerega član sem še danes. Takrat si nisem predstavljal, da me bo delo s čebelami tako prevzelo in mu bom namenil dobršen del prostega časa, še manj pa, da bom lahko svoje čebelarske izkušnje delil z vami v Čebelarjevih opravilih v Slovenskem čebelarju
Število panjev v mojem čebelarstvu je hitro naraščalo in v svoj izbor panjev sem vključil tudi nakladne panje. Za to sem se odločil zaradi stalnih razprav o tem, kateri panj je boljši. Čebelarjenje z dvema različnima vrstama panjev pomeni kar nekaj več dela, a danes te odločitve ne obžalujem, saj sem tako lahko bolje spoznal delovanje čebelje družine in dobil odgovor, kateri panj je boljši. Pri obeh bomo našli tako prednosti kot pomanjkljivosti, vendar se z dodelano tehnologijo lahko z obema uspešno čebelari.

Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 12-2024
03.12.2024
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v decembrski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Z inovativnimi tehnikami nad azijskega sršena
• Vpliv kumafosa in amitraza na zdravje ljudi
• Sheme kakovosti – priložnost in izziv za slovensko kmetijstvo

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Simon Golob, Aleš Bozovičar in Rene Rus: Z inovativnimi tehnikami nad azijskega sršena
Večini čebelarjev sedaj že znana invazivna vrsta – azijski sršen (Vespa velutina) – v Sloveniji na srečo še ni bila opažena. Zaradi pojavljanja blizu naših meja je nevarnost njegovega prihoda zelo velika. Zato sta predhodno znanje in načrt strategije njegovega zatiranja izrednega pomena. /.../ Z namenom pridobivanja izkušenj s to invazivno vrsto smo se predstavniki ČZS, VF NVI in ZRSVN v soboto, 12. oktobra 2024, udeležili praktičnega prikaza prepoznave, odkrivanja in zatiranja azijskega sršena, ki je potekalo v severozahodnem delu Italije, deželi Ligurija, natančneje v občini Imperija, v vasi Borgomaro.
 
Ana Janžekovič: Vpliv kumafosa in amitraza na zdravje ljudi
Med in drugi čebelji pridelki se uživajo že od antičnih časov. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja trend nepredelane hrane, ki pozitivno vpliva na zdravje in počutje. V tem kontekstu se pogosto promovira uporaba medu in čebeljih pridelkov. Med in čebelji pridelki so bogati z antioksidanti, vitamini in minerali. Imajo protivnetne, protimikrobne in imunomodulatorne lastnosti, kar lahko pripomore k splošnemu zdravju in izboljšanju imunskega sistema. Med in čebelji pridelki so uporabni v prehranske namene in kot dodatki k prehrani za ohranjanje zdravja. Pomembno je, da so živila, ki jih uživamo, varna in brez onesnaževal, saj le tako ne pomenijo tveganja za zdravje. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim koncentracijam ostankov različnih pesticidov lahko namreč povzroči negativne zdravstvene učinke zaradi njihovega sinergističnega delovanja.
 
Simon Golob: Med v satju
Eden najbolj znanih čebeljih pridelkov je zagotovo med. Čebelarji ga lahko pridelamo in ponudimo strankam na različne načine. Eden od teh je tudi med v satju. Pravilnik o medu ta izraz opisuje kot »med, ki ga čebele hranijo v novo zgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov«.
 
Ladeja Bohorič in dr. Danilo Bevk: Pritlikava čebela (Apis florea) – majhna, a prilagodljiva
Avgusta nas je presenetila novica o prvi družini pritlikave čebele (Apis florea) na evropskih tleh. Našli so jo na Malti, kar je vzbudilo skrb med strokovnjaki ter lokalnimi čebelarji. Gre sicer za prvo najdbo na kopnem, pred dvema letoma je bila ena družina že najdena (in uničena) na tovorni ladji v Genovi. Pritlikava čebela, znana tudi kot mala čebela, je vrsta, ki se hitro širi iz jugovzhodne Azije proti zahodu. V Afriki in arabskem svetu jo že prepoznavajo kot invazivno vrsto.
 
 
Lidija Senič, Urška Ratajc, Tina Žerovnik in Mara Golob Meserko:
Strokovna ekskurzija v južno Srbijo in Severno Makedonijo
Predzadnji vikend v septembru smo se čebelarji in čebelarke odpravili na strokovno ekskurzijo ČZS v južno Srbijo in Severno Makedonijo. V soboto smo z letalom poleteli v Skopje, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je peljal na ogled Sedmega čebelarskega sejma jugovzhodnega Balkana v Vranjem (Srbija). V sklopu sejma je potekala tudi strokovna razprava na temo ciljev in nalog Evropske čebelarske zveze, ki se zavzema za boljše razmere za čebele, čebelarje in potrošnike v Evropi. Strokovno razpravo je vodila ga. Biljana Tomić, glavna sekretarka Ebe, gostujoča govornika sta bila Boštjan Noč, predsednik ČZS in Eba, in dr. Urška Ratajc, vodja znanstvenih komisij Ebe in svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane ČZS.
 
 
Peter Kozmus: Priprave na kongres Apimondia 2025 v Kopenhagnu so v polnem teku
Kopenhagen bo prihodnje leto med 23. in 27. septembrom gostil 49. kongres APIMONDIA, ki ga v sodelovanju pripravljajo tri skandinavske države: Danska, Švedska in Finska. Priprave so v polnem teku že od leta 2022, ko je bil Kopenhagen izbran za gostitelja tega dogodka. Od 12. oktobra 2024 je na spletni strani apimondia2025.com na voljo registracija za udeležence. Do konca maja 2025 velja znižana cena, ki spodbuja zgodnje prijave, pri čemer so dodatni popusti namenjeni študentom in čebelarjem iz gostujočih držav.
 
Simon Golob: Prvo odkritje pršice tropilele v Gruziji
Invazivna pršica tropilela (Tropilaelaps mercedesae), ki izvira iz tropskih območij južne Azije, se vztrajno premika proti zahodu – v Evropo. Nedavno se je razširila v Srednjo Azijo, v Uzbekistan in že na evropsko celino, kjer so jo zaznali v regijah Krasnodar in Rostov na jugozahodu Rusije. Letos poleti pa so pršico prvič odkrili tudi v Gruziji, natančneje v zahodnem delu države, v regiji Samegrelo-Zemo Svaneti, ki leži ob obali Črnega morja. Odkritje pršice je rezultat opažanja lokalnega čebelarja, ki je opazil precejšnjo napadenost čebeljih družin tamkajšnje kavkaške čebele (Apis mellifera caucasica) na treh lokacijah.
 
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v decembru
V mesecu decembru čebele večinoma mirujejo, v primeru toplih in sončnih dni pa poletijo na čistilni let. Čebele v zimskih mesecih potrebujejo mir. Vsako vznemirjanje povzroča stres, čebele lahko tudi začnejo zapuščati gručo, kar lahko privede do izgub osebkov. V stresnih situacijah pozimi se dejavnost čebel poveča, posledično se poveča poraba hrane, kar lahko privede tudi do propada družine čez zimo. V decembru se začnem počasi pripravljati na novo čebelarsko sezono.
 
Tina Žerovnik: Sheme kakovosti – priložnost in izziv za slovensko kmetijstvo
Na Čebelarski zvezi Slovenije je v četrtek, 7. novembra 2024, potekal Dan shem, katerega osrednji poudarek je bil na izzivih, s katerimi se srečujejo slovenski pridelovalci pri pridelavi, trženju in prodaji pridelkov in živil iz shem kakovosti. Predstavili so tudi dejavnosti projekta promocije zaščitenih medov iz evropskih shem kakovosti ter dogajanje ob letošnjem prvem tednu slovenske hrane.

Štefan Kušar: Trdni temelji sodelovanja Čebelarske zveze Slovenije in Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
Vsebinsko povezovanje dveh častitljivih organizacij po letih delovanja in vsebini dela zagotovo vzbuja zanimanje in upanje. Ne samo med člani in uporabniki obeh organizacij, ampak tudi širše žanje ugotovljeno sodelovanje zanimanje in interes. Nemogoče je bilo spregledati odmevno skupno razstavo Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in Čebelarske zveze Slovenije ob mednarodnem dnevu brajice 4. januarja 2020 v prostorih Državnega zbora RS, ko je ČZS pod pokroviteljstvom takratnega predsednika Državnega zbora RS mag. Dejana Židana izdala posebno brošuro o čebelarstvu in čebeljih pridelkih v obliki, dostopni slepim in slabovidnim
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 11-2024
05.11.2024
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v novembrski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Antioksidativna učinkovitost medu slovenskega porekla v letu 2024
• Zazimljanje čebel na Gorenjskem in Primorskem
• Stanje zaloge hrane

 V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Aleš Bozovičar: Ocena čebelarske pašne sezone 2024
Zaključila se je še ena čebelarska sezona, tokrat v letu 2024. Letošnja sezona se je zaključila zelo »mešano«, če se lahko tako izrazim. Posamezne lege države so imeli dobre, če ne celo odlične donose, medtem ko so drugje sezono zaključili z rahlim pozitivnim stanjem ali celo z negativnim predznakom..
 
Aljaž Debelark: Analize na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoj v čebeljih pridelkih (vosek, cvetni prah, propolis)
Čebelarska zveza Slovenije je v sodelovanju s podizvajalcem Neotron SpA iz Italije izvedlaanalize na vsebnost ostankov kumafosa, timola in metabolitov amitraza v cvetnem prahu, propolisu in vosku. Glede na analizni izvid smo čebelarjem svetovali o varnosti čebeljih pridelkov in podali nasvete za nadaljnje delo v skladu z dobro čebelarsko prakso. Izvedba analiz in svetovanje sta bila za čebelarje brezplačno.
 
Mateja Ratiznojnik: Zdravljenje čebel v jesensko-zimskem času
Prihodnja čebelarska sezona temelji na učinkovitem in varnem zimskem zatiranju varoj v obdobju, ko so družine brez zalege. Obvezna izvedba preventivnega ukrepa za vse čebelje družine je predpisana v Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje in preprečevanje varoze čebel (UL RS, št. 21/20).
 
Ladeja Bohorič in dr. Danilo Bevk: Pritlikava čebela (Apis florea) – majhna, a prilagodljiva
Avgusta nas je presenetila novica o prvi družini pritlikave čebele (Apis florea) na evropskih tleh. Našli so jo na Malti, kar je vzbudilo skrb med strokovnjaki ter lokalnimi čebelarji. Gre sicer za prvo najdbo na kopnem, pred dvema letoma je bila ena družina že najdena (in uničena) na tovorni ladji v Genovi. Pritlikava čebela, znana tudi kot mala čebela, je vrsta, ki se hitro širi iz jugovzhodne Azije proti zahodu. V Afriki in arabskem svetu jo že prepoznavajo kot invazivno vrsto.
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v novembru
Novembra se narava skoraj popolnoma umiri. Še zadnja redka obdobja toplega vremena čebelam omogočajo izlet ter iztrebljanje. Po navadi se novembra že pojavlja slana in posledično (vsaj na mojem čebelarskem območju) dokončna prekinitev vnašanja cvetnega prahu v panj. Čebele oblikujejo zimsko gručo ter se prilagodijo na zimske, manj dejavne dni.
 
​Verena Štekar-Vidic: Raziskovanje življenja Antona Janše
Maja letos je minilo 290 let od rojstva Antona Janše na Breznici na Gorenjskem, septembra pa 251 let od njegove smrti na Dunaju. Osemnajsto stoletje, v katerem je živel, je oddaljena doba, saj je v mnogih generacijah, ki so sledile, zgodovinski spomin zamrl in ni več neposrednih in posrednih pričevalcev. Ostalo je le, kar je zapisano v zgodovinskih virih in v tiskani literaturi.
 
dr. Peter Kozmus: Apimondia bo prihodnje leto organizirala 49. čebelarski kongres
Kopenhagen bo prihodnje leto med 23. in 27. septembrom gostil 49. Apimondijin kongres, ki ga bodo organizirale tri skandinavske države: poleg Danske še Švedska in Finska. Priprave tečejo že od leta 2022, ko je bil Kopenhagen izbran za organizacijo tega dogodka.
Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 10-2024
15.10.2024
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v oktobrski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Antioksidativna učinkovitost medu slovenskega porekla v letu 2024
• Zazimljanje čebel na Gorenjskem in Primorskem
• Stanje zaloge hrane

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Urška Ratajc: Antioksidativna učinkovitost medu slovenskega porekla v letu 2024?
 
Med je viskozna naravna sladka snov, ki jo iz nektarja ali mane pridelajo medonosne čebele,in je pretežno sestavljen iz različnih sladkorjev in vode, v manjših količinah pa vsebuje tudi aminokisline in beljakovine, organske kisline, encime, minerale, vitamine in aromatske spojine. Med ima kot živilo zaradi vsebnosti hranilnih snovi in biološko aktivnih spojin visoko biološko vrednost, funkcionalne lastnosti nekaterih od teh spojin pa lahko ugodno delujejo na naš organizem. Protimikrobna in antioksidativna učinkovitost medu sta ena od ključnihrazlogov, zakaj je vedno bolje poseči po medu kot po belem sladkorju ali procesiranih sladilih z nizko biološko vrednostjo.
 
Mitja Smrdel: Zazimljenje čebel na Gorenjskem in Primorskem
 
Začetek septembra, ko pišem ta članek, je že drugi mesec čebelarskega novega leta. Do sedaj smo morali poskrbeti za poletno zatiranje varoj, še pomembnejša pa je skrb za stalen dotok hrane v brezpašnem obdobju. Zavedati se moramo, da čebele ne občutijo lakote, ko v panju zmanjka hrane, temveč takoj, ko se prekine dotok hrane v panj. Posledica tega je varčevanje hrane ter zmanjšano oziroma prekinjeno zaleganje matice. Čebelarim na Gorenjskem in na Primorskem in tudi oskrba čebel je različna, prilagojena podnebnim razmeram.
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v oktobru
 
Oktobra vreme navadno postreže s prvim hladnim vremenom, ki lahko v dolinah in mraziščih povzroči tudi prve negativne temperature. To je čas v letu, ko so za čebelarja na sporedu še zadnja opravila, pred preostalim delom jeseni in zimo. V nekaterih predelih se lahko še vedno pojavljata cvetenje in medenje bršljana, kar lahko povzroči čebelarjem nemalo preglavic.
 
Brane Borštnik: Kako očistiti okence AŽ-panja
 
Če okenca AŽ-panjev čebele tako močno zadelajo s propolisom in voskom, kot je videti na priloženi fotografiji, se najhitreje in najučinkoviteje očistijo s prekuhavanjem v 3-odstotni raztopini natrijevega luga. 
 
Vlado Auguštin: Zimsko zatiranje varoj
 
Varoja je zajedavec čebelje zalege. Največji del leta prebije v pokriti zalegi, kjer se tudi razmnožuje. Cilj dobre čebelarske prakse je, da celo leto zadržujemo število varoj v čebelji družini na čim nižji ravni.
 
Vladimir Fajdiga: Podnebne spremembe in globalizacija v prid širjenju tujerodnih vrst čebel
Na Malti so nedavno naleteli na kolonijo pritlikave medonosne čebele (Apis florea). Ta malavrsta medonosnih čebel iz Azije je sicer videti ljubko, vendar lahko pomeni nevarnost za domače čebele.

Peter Kozmus: Apimondia organizirala drugi simpozij v 2024
Apimondia je od 2. do 4. septembra 2024 v Mijunu na Kitajskem soorganizirala azijski regionalni simpozij. Dogodek je organiziral Inštitut za raziskave v čebelarstvu, soorganizatorja pa sta bila tudi Kitajsko združenje za čebelarstvo in ljudska vlada okrožja Mijun v Pekingu.
 
Simon Golob: Najboljše tehnološke rešitve v čebelarstvu v letu 2024 (I. del)
Tudi za leto 2024 sta Komisija Upravnega odbora ČZS za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano ter Javna svetovalna služba v čebelarstvu razpisali natečaj za najboljšo tehnološko rešitev v čebelarstvu.
 
Živa Hanc: Povečana možnost opažanja gnezd azijskega sršena v jesenskem času–poziv k spremljanju in javljanju opažanj invazivne tujerodne vrste
 Azijskega sršena zaenkrat v Sloveniji še nismo opazili, vendar zaradi njegovegauspešnega širjenja po Evropi obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas. Jeseni, ko drevesa izgubljajo listje, obstaja večja verjetnost opažanj gnezd azijskega sršena, ki so skrita visoko v drevesnih krošnjah. Azijski sršen je invazivna tujerodna vrsta, ki pomeni resno grožnjo naravi in ljudem.
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 9-2024
02.09.2024
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v septembrski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Ali imate pravilno označen med?
• Kozarec za čebelje pridelke slovenskega porekla – ključ za uspešen dolgoročni nastop na trgu
• Slovenski med si zasluži višjo ceno

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

dr. Urška Ratajc: Ali imate pravilno označen med?
 
Katere so najpogostejše pomanjkljivosti deklaracij medu? Na podlagi skoraj 150 svetovanj o označevanju kozarcev medu v članku podajamo ključne napotke, da se lahko najpogostejšim napakam pri označevanju uspešno izognete.
 
Tina Žerovnik: Kozarec za čebelje pridelke slovenskega porekla – ključ do uspešnega dolgoročnega nastopana trgu
 
Med in drugi čebelji pridelki slovenskega porekla so kakovostni, zato si zaslužijo tudi kakovostno in prepoznavno embalažo. Danes embalaža ne služi le ohranjanju in zaščiti izdelka, temveč ima tudi pomembno sporočilno vlogo. Ne samo da potrošniku posreduje informacije o izdelku, njena oblika in dizajn lahko na prvi pogled pritegneta potrošnika, saj »oči kupujejo«.
 
Mojca Pibernik: Slovenski med si zasluži višjo ceno
 
Večina slovenskih čebelarjev se posveča svoji dejavnosti predvsem zaradi pridelave medu, tega dragocenega čebeljega pridelka, ki ga pogosto imenujemo tudi tekoče zlato. Ampak ali znamo čebelarji resnično predstaviti med kot tekoče zlato, ki si zasluži visoko ceno?
Zlato ima izjemno vrednost, ki jo vsi prepoznamo in spoštujemo. Kaj pa naš med?
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v septembru
Septembra se leto začne prevešati v zgodnjo jesen, kar se pozna tudi pri čebeljih družinah. Živalnost v čebeljih v družinah se začne zmanjševati, hladnejše noči in sveža jutra pa vplivajo tudi na nekatere vedenjske in fiziološke spremembe tako čebele kot čebelje družine.
Do sredine meseca septembra imam po navadi čebelje družine že v celoti nakrmljene.
 
Lidija Senič: Uspešna zgodba o vključitvi čebelarskih krožkov v šole
 
Tradicija organiziranja čebelarskih krožkov na šolah sega desetletja nazaj, v čas nekdanje Jugoslavije. Čeprav se morda tega ne zavedamo več, ker je dolgoletno prizadevanje v preteklosti že malo zbledelo, pa je današnji sistem delovanja čebelarskih krožkov pravzaprav velik uspeh različnih deležnikov v čebelarstvu Slovenije, od zveze, območnih zvez, društev do posameznikov – čebelarjev.
 
dr. Maja Ivana Smodiš Škerl: Občanska znanost: projekt INSIGNIA-EU vstopa v zadnji krog …
 
V projektu sodeluje vseh 27 držav članic EU ter zajema veliko širši spekter onesnažil, vključno s polarnimi (tj. vodotopnimi) pesticidi, težkimi kovinami, mikroplastiko, hlapnimi organskimi spojinami (angl. Volatile Organic Compounds, VOC) in poliaromatskimi ogljikovodiki (angl. Polycyclic Aromatic Hidrocarbons, PAH). Leta 2022 so izvedli pilotne študije v nekaterih državah, kjer so določili najboljše tehnike in matrice za vzorčenje in preučevanje onesnažil. Program vzorčenja so leta 2023 izvedli čebelarski občanskiznanstveniki (angl. Citizen cientists, CS) v 315 čebelnjakih v vseh 27 državah, in sicer v devetih krogih vzorčenja. Dejavnosti je v posameznih državah usklajevalo 27 nacionalnih usklajevalcev.
 
Dr. Peter Kozmus: Apimondia bo v letu 2024 organizirala dva simpozija
 
Letos mednarodna čebelarska organizacija Apimondia ne organizira kongresa Apimondia (ti so organizirani vsako drugo leto), temveč simpozije, ki obravnavajo eno ali več čebelarskih področij in se osredotočajo na določen del sveta in njihovo čebelarsko problematiko. Letos je prvi simpozij Apimondia potekal od 16. do 17. junija v Madridu v Španiji, drugi pa bo jeseni v Aziji.
 
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 7-8/2024
09.07.2024
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v julijsko-avgustovski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Cenimo svoje čebelje pridelke in izdelke
• Kako čebelam omogočimo uspešno prezimitev
• O povzročiteljih medenja, mani in sladkorjih v mani

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Mojca Pibernik: Cenimo svoje čebelje pridelke in izdelke
Vključenost v višje sheme kakovosti medu potrjuje kakovost in trajnostno pridelavo čebeljih pridelkov, kar lahko pomaga utrditi zaupanje potrošnikov in upravičiti višje cene. Ker je med,vključen v sheme kakovosti, višje kakovosti od standardov, določenih z državnim Pravilnikom o medu, in ima nadzorovano kakovost, sledljivost pridelave in znano poreklo,lahko s tem potrošniku še dodatno zagotovimo kakovost svojih proizvodov. Poleg tega nam vključenost v sheme kakovosti lahko pomaga pri doseganju višjega tržnega dohodka prodanega medu.
 
Urša Lapanja: Med kot funkcionalno živilo
Prehrana za človeka ne predstavlja le vira energije, ampak ima lahko tudi pomembno vlogopri nastanku ali preprečevanju določenih bolezni. Tako se je v zadnjih letih razvil pojem funkcionalna živila. To so živila, ki poleg osnovnih hranil vsebujejo tudi druge hranilne sestavine, ki krepijo zdravje in/ali preprečujejo nastanek bolezni. 
 
Simon Golob: O povzročiteljih medenja, mani in sladkorjih v mani
Gozdovi pokrivajo približno dve tretjini Slovenije in so za čebele pomemben vir hrane. Poleg nektarja in cvetnega prahu čebele na različnih rastlinah nabirajo tudi mano, sladki izloček povzročiteljev gozdnega medenja – rastlinskih uši in kaparjev iz reda kljunatih žuželk (Hemiptera). Žal pa spremenjene podnebne razmere vplivajo tudi na pašne vire v naših gozdovih. Spremembe vplivajo tako na pridelavo medu kot tudi na stanje in oskrbo čebeljih družin. 
 
Mira Jenko Rogelj: Kako čebelam omogočimo uspešno prezimitev
Priprave čebelje družine na zimo se začno že konec junija s prenehanjem rojenja in drastičnim zmanjševanjem trotovske zalege, ponekod že izganjanjem trotov. Pomanjkanje naravnih virov hrane hitro povzroči občutno zmanjšanje obsega čebelje zalege in v avgustu lahko celo stanje brez zalege. 
Od julija do konca avgusta skrbimo za poleganje zdravih dolgoživih zimskih čebel predvsem z učinkovitim zatiranjem varoj, ustrezno prehrano in primerno količino zdrave zalege.
 
Tina Žerovnik in dr. Urška Ratajc: Osvojite srca in pozornost potrošnikov z lokalno blagovno znamko medu in čebeljih pridelkov
Sodobni trg čebelarjem predstavlja številne izzive, vprašljivo prihodnost in cenovni pritisk, saj je lastna cena pridelave medu in drugih čebeljih pridelkov v razvitejših državah kljub stroškom daljših transportnih poti, ki jih prinaša uvoz nizkocenovnega medu, višja. Odpornost proti pritiskom je možno krepiti na različne načine. V zadnjih letih raste skupina potrošnikov, ki išče kakovost, poreklo izdelkov in način pridelave oziroma predelave, in to priložnost je treba izkoristiti. Ena izmed možnosti je dodana vrednost, ki jo lahko dosežemo z znamčenjem oziroma povezovanjem v kolektivne blagovne znamke.  
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu
Julij in avgust sta na mojem območju prva meseca, kjer ni več prisotne stalne paše. V gričevnatem pasu, na katerem čebelarim, ni prisotnih sklenjenih sestojev iglavcev, ki bi omogočali izločanje mane uši, ki srkajo drevesni sok. Tako se nova sezona začne po zadnjem točenju, čebelarjeva opravila poleti in jeseni pa lahko odločilno vplivajo na stanje družin spomladi naslednje leto in posledično na donose.
V mesecu juniju ali juliju iztočim zadnji lipovo-kostanjev med. Ker skoraj vsako leto pred začetkom zadnje paše menjujem matice, imam po točenju na skrbi tudi to.
 
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 6-2024
05.06.2024
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v junijski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Ugotavljanju napadenosti čebeljih družin in zdravila za zatiranje varoj v Sloveniji v leti 2024
• »Domači« sršeni – spregledani varuhi čebel
• Samopresejni plemenilnik ali kako pripraviti plemenilnik za plemenilno postajo

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Mateja Ratiznojnik in Anita Vraničar Novak, Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarska fakulteta UL: Ugotavljanje napadenosti čebeljih družin in zdravila za zatiranje varoj v Sloveniji v letu 2024
Veterinarji za zdravstveno varstvo čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani (VF NVI), vsako leto na podlagi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje in preprečevanje varoze čebel (UL RS št. 21/20) objavimo strokovnonavodilo za izvajanje ukrepov za preprečevanje varoze pri čebeljih družinah na spletni strani VF NVI (https://www.vf.uni-lj.si/zdravljenje-cebel). Navodilo je namenjeno čebelarjem kot pomoč in vodilo pri zdravljenju čebeljih družin čez leto, tako pri izbiri ustreznega zdravila kakor izbiri primernega časa zdravljenja.
 
Ivo Planinc in Suzana Skerbiš, UL VF Nacionalni veterinarski inštitut Enota Nova Gorica - Koper: Pripiranje matic kot način zatiranja varoj
Večina izgub čebeljih družin v jesensko-zimskem obdobju je posledica povečane stopnje napadenosti z varojami ‒ preseženega praga škodljivosti ‒ v poletno-jesenskem obdobju. V tem času čebelja družina vzreja zimske čebele. Bolj kot je v tem obdobju presežen prag škodljivosti, hujše bodo posledice v čebeljih družinah, ki se bodo po večini pokazale šele v jesensko-zimskem obdobju. To je mogoče pojasniti z negativnim učinkom parazitiranja varoj na razvoj maščobnega telesa in nižjo vsebnost vitelogenina pri zimski generaciji čebel, kar neposredno vpliva na njihovo življenjsko dobo.
 
Janez Prešern, Brane Kozinc: Samopresejni plemenilnik ali kako pripraviti plemenilnik za plemenilno postajo
Poreklo trotov na plemenilni postaji je zelo pomembno, zato se tako lokacija kot trotarji skrbno izberejo. Troti z neznanim poreklom na plemenilno postajo nimajo vstopa, lahko pa jih nehote ali zaradi nevednosti pretihotapimo čebelarji v plemenilnikih. Priprava plemenilnika za plemenilno postajo je zato pomembna. Pri pripravi so pomembni štirje koraki: nametanje, sejanje, ustvarjanje plemenilnika in nadzor.
 
Danilo Bevk in Tadej Verbič, Nacionalni inštitut za biologijo: »Domači« sršeni – spregledani varuhi čebel
Sršeni pri večini čebelarjev, milo rečeno, niso najbolj priljubljeni, saj so na njihovem jedilnem listu med drugim tudi čebele. A skorajšnji prihod azijskega sršena je priložnost, da ponovno razmislimo o svojem odnosu do evropskega sršena.
Azijski sršen (Vespa velutina) je invazivna vrsta sršena, ki je pred dvema desetletjema prišel v Francijo, danes pa je razširjen že v precejšnem delu zahodne Evrope. Že dolgo je v Italiji, lani je bil prvič opažen na Madžarskem, letos tudi v Avstriji. Njegov prihod v Slovenijo je samo vprašanje časa.
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v juniju
V juniju ponavadi nastopi še zadnja obilnejša čebelja paša na območju Slovenskih goric. Čeprav ta nastopi v obdobju običajno najstabilnejšega vremena, je v zadnjih letih vprašljiva. Sam si v uspeh štejem, če s protirojilnimi ukrepi uspešno preprečim rojenje čebel ter posledično obnavljam satje, povečujem število rezervnih družin (narejencev) in točim med ter smukam cvetni prah.
 

Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 5-2024
10.05.2024
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v majski
številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Tropilela invazivna vrsta na prahu Evrope
• Katere opraševalce najdemo na cvetovih jablane?
• Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2023

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Monika Kozar in Lucija Žvokelj: TROPILELA (Tropilaelaps mercedesae), invazivna vrsta na pragu Evrope
Širjenje tujerodnih vrst na področja, kjer jih prej nismo ugotavljali, povzroča težave tudi v čebelarstvu. Zajedavske vrste pršic so velika grožnja medonosnim vrstam čebel. Vsem poznana varoja (Varroa destructor) je že desetletja eden glavnih vzrokov za izgube čebeljih družin pri nas in po svetu. Globalizacija, mednarodni promet in podnebne spremembe so dejavniki, ki omogočijo in olajšajo širjenje invazivnih vrst na nove lokacije. Eno izmed takih groženj predstavljajo zajedavske pršice iz rodu Tropilaelaps.
 
Johanna Amalia Robinson, Danilo Bevk, Anton Gradišek in Nevenka Bogataj: Katere opraševalce najdemo na cvetovih jablan
 
S pomočjo občanskih raziskovalcev smo na vrtovih opazovali različne opraševalce na cvetočih jablanah. Lani spomladi smo javnost povabili k akciji Opazovanje opraševalcev jablan. V biodiverzitetnih študijah so domači vrtovi manj raziskani, vendar nam občanska znanost to omogoča spremeniti (Hilty & Merenlender, 2003), hkrati pa širi zavedanje o pomembnosti opraševalcev po vsej Sloveniji. Akcija je bila izpeljana v sklopu projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju v organizaciji Andragoškega centra Slovenije (ACS).
 
Peter Podgoršek, Manca Kojek, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2023
 
Konec leta 2022 je vzorce čebel za odobritev vzreje oddalo 34 vzrejevalcev. V vseh vzorcih je bila pregledana prisotnost spor noseme. Določili smo jim tudi kubitalni indeks. Delovna skupina je pregledala rezultate izvedenih analiz, spomladi pregledala 33 vzrejališč in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Izmed 399 družin je bilo potrjenih 126 matičarjev in deset trotarjev. Ti, sestre po materi, so bili nameščeni na plemenilni postaji Lučka Bela. Za vse smo izdali zootehniška spričevala za plemensko kranjsko čebelo in s tem so vzrejevalci pridobili tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 44.764 matic, od tega 277 rodovniških. Večina rodovniških matic je bila oprašena na plemenilni postaji Lučka Bela. Izvoženih je bilo 16 % vzrejenih matic. V EU je bilo izvoženih 5069 matic, v druge države pa 2129. Prednjačile so Francija, Avstrija in Švica. Izven geografske Evrope so bile matice izvožene celo v Jordanijo in na Japonsko.
 
Lidija Senič: Pomoč čebelarjem z izposojo opreme za zaščito panjev pred medvedi
Slovenija je razgibana pokrajina, gozdovi pa predstavljajo kar dve tretjini njene površine. To ozemlje je bogato z rastlinskimi in živalskimi vrstami, s katerimi si delimo prostor. Živalske vrste, ki so markantnejše in jih takoj zaznamo, kot so jelenjad, velike zveri ali divji prašiči, se pojavljajo tudi izven gozdov, na obdelovalnih ali neobdelovalnlih kmetijskih zemljiščih. Z vidika reje pašnih živali predstavljata potencialno grožnjo dve veliki zveri, volk in rjavi medved, z vidika čebelarjenja pa rjavi medved. Da bi čim bolj celostno zajeli obravnavo sobivanja velikih zveri s človekom in rejo živali in da bi bili čim uspešnejši pri preprečevanju škod zaradi zveri, smo se različne institucije iz Slovenije (Zavod za gozdove Slovenije kot nosilec projekta in partnerji: Čebelarska zveza Slovenije, Občina Pivka, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta z različnimi oddelki) povezale, pripravile in prijavile projekt na Evropsko komisijo z naslovom LIFE VARNA PAŠA. Lani je Evropska komisija projekt potrdila, projekt pa traja od 1. januarja 2024 do konca leta 2029.
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v maju
Maja so dnevi že izrazito dolgi, razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami pa manjše. Takšni dejavniki omogočajo hitro in bujno rast rastlin, kar opisuje tudi slovensko ime meseca maja – veliki traven. Razvoju narave sledi tudi razvoj čebelje družine, ki proti koncu meseca lahko doseže vrhunec.
V tem mesecu mora čebelar skrbno (ne nujno pogosto) in premišljeno pregledovati čebelje družine. Z besedo skrbno želim poudariti potrebo po tem, da čebelar pred in med pregledom družine predvideva razvoj družine in temu primerno ukrepa. Družine v AŽ-panjih širim z dodajanjem zaklad na toplo stavbo, pri nakladnih panjih pa naklad, pri čemer je pomembno pravočasno dodajanje novih satnic.
 
Aljaž Debelak: Ali so medovi na svetovnem ocenjevanju medu na Apimondii res najboljši?
Zaradi dolgotrajnega prevoza vzorcev in izvedbe fizikalno-kemijskih analiz je bilo poročilo o ocenjevanju medu na Apimondii 2023 v Čilu objavljeno šele konec meseca marca 2024.
Organizatorji ocenjevanja so naleteli na strogo politiko uvoza živil v Čile, zato pošiljanje vzorcev po pošti ni bilo mogoče. Čebelarji so lahko sodelovali samo s svojim vzorcem medu, ki so ga morali po predhodni registraciji in izpolnitvi dokumentacije za uvoz prinesti s seboj na kongres.
Ocenjevanje na Apimondii poteka precej drugače kot pri nas. Zanimivo je, da kristaliziranih medov ne utekočinjajo, ampak jih ocenjujejo v trdnem stanju.
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 4-2024
18.04.2024
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v aprilski številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• Azijskem sršenu (Vespa velutina) na pragu Slovenije
• Napovedi medenja za leto 2024
• 110 let od rojstva prof. dr. Jožeta Riharja

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Rene Rus: Azijski sršen (Vespa velutina) na pragu Slovenije
Posledica globalizacije in podnebnih sprememb je tudi širjenje tujerodnih vrst žuželk na območja, kjer jih v preteklosti nismo zaznali. Zaradi medsebojnega tekmovanja in izpodrivanja avtohtonih vrst so invazivne vrste grožnja ohranjanju biotske raznovrstnosti v okolju. Taka vrsta je tudi azijski sršen (Vespa velutina), ki ga uvrščamo med invazivne vrste os. Njegova domovina je jugovzhodna Azija, v Evropi pa so ga prvič opazili leta 2004 v Franciji, kamor je bil nenamerno vnesen zaradi svetovne trgovine. Od takrat se njegova populacija v Evropi izredno hitro veča in širi. Ker se azijski sršen večinoma hrani s čebelami in drugimi opraševalci, povzroča veliko škodo v čebelarstvu in kmetijstvu. Trenutno je že v sosednji Italiji in na Madžarskem, zato je velika verjetnost, da se bo v kratkem pojavil tudi pri nas. V Sloveniji do sedaj še nimamo izkušenj s tujerodnimi vrstami sršenov, kljub vedno pogosteje opaženim posameznim delavkam prav tako invazivnega orientalskega sršena (Vespa orientalis) na Primorskem. Zaradi vedno večje verjetnosti pojava azijskega sršena pri nas bi bilo treba pripraviti ustrezne strategije za njegovo zatiranje, da se čim bolj zmanjša njegov vpliv na čebelarstvo, kmetijstvo, okolje in zdravje ljudi.
 
Tomaž Samec: Karakterizacija propolisa v letu 2023
Raznovrstnost propolisa je velika, saj se njegova sestava razlikuje glede na vrsto rastlin, kjer čebele nabirajo smole. Tako vsaka vrsta rastlin prispeva k raznovrstnosti fenolnih spojin v propolisu. Na svetu imamo šest različnih tipov propolisa, za Evropo, Slovenijo je značilen tip topole. Čebelarska zveza Slovenije izvaja analize slovenskega propolisa, tako senzorično kot  analizo fenolnih spojin. Rezultati, predstavljeni v tem članku, so nastali v okviru aplikativnih raziskav karakterizacije čebeljih pridelkov 2023, Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2023–2025, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna EU.
 
Simon Golob: Kakovost in sestava čebeljega strupa
Čebelji strup je izloček strupne žleze čebel in eden od čebeljih pridelkov. V tekoči (sveži) obliki je brezbarvna tekočina, neprijetnega, grenkega okusa in specifičnega vonja, z nekoliko kislim pH (med 4,5 in 5,5) in razmeroma veliko vsebnostjo vode (med 65 in 70 %). Suha snov v čebeljem strupu pa so predvsem beljakovine, peptidi, fiziološko aktivni amini, sladkorji, fosfolipidi, encimi in alfa-aminokisline. Svež čebelji strup se pri pridobivanju na namenskih zbiralnikih posuši v približno 20 min, vsebnost vode pa se pri tem zmanjša, običajno na manj kot 10 %. V suhi obliki je čebelji strup izredno fin prah bele do belo-sive barve.
 
Aleš Bozovičar: Napovedi medenja za leto 2024
Pisanja letošnje napovedi sem se lotil na dan, ko goduje sv. Gregor. Gregorjevo naj bi prineslo pomlad v naše kraje, po ljudskem izročilu naj bi se ptički na ta dan ženili. To je tudi dan, ko v Sloveniji praznujemo ljubezen in zaljubljence. Ne glede na to, ali ta dan praznujete ali ne, je to čas pomladnega prebujanja. Dan se je že občutno podaljšal in narava se je začela intenzivno prebujati.
Letos je razvoj še posebno hiter, saj so prvi znanilci pomladi pokukali na plano že ob koncu lanskega leta. Zima je bila mila, snega skoraj nismo imeli, pobelil je naše kraje le za kratek čas v januarju, ko so se temperature končno za nekaj dni spustile pod ledišče. Na splošno gledano je bila letošnja zima med najtoplejšimi v zgodovini meritev, najbolj je izstopal mesec februar, ko je bila temperatura za kar 5 °C višja od povprečja.
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v aprilu
V aprilu se narava dodobra prebudi in čebelam ponudi nektar in velike količine cvetnega prahu. Hkrati se povečuje tudi obseg zalege, odvisen od kakovosti matice, vremenskih razmer in dotoka hrane. Med pregledi lahko opazimo prvi večji vnos letošnjega medu in cvetnega prahu.
 
Janez Gregori: Mineva 110 let od rojstva prof. dr. Jožeta Riharja
S tem spominskim zapisom se skušamo skromno oddolžiti prof. dr. Jožetu Riharju za njegov izjemni vsestranski prispevek k slovenskemu čebelarstvu.
Jože Rihar se je rodil 17. aprila 1914 v Gabrju, vasi med Dobrovo in Polhovim Gradcem, umrl pa 12. aprila leta 2002 v Ljubljani, kjer je bilo v Rožni dolini njegovo stalno bivališče. Diplomiral je leta 1939 in doktoriral leta 1965 na agronomski fakulteti v Beogradu z nalogo »Periodičnost pojavljanja mane zelene hojeve ušice (Buchneria pectinatae Nördl.) v SR Sloveniji in njen vpliv na razvoj čebeljih družin«.
 
Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 3-2024
11.03.2024
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v marčevski številki Slovenskega čebelarja, letnik 126.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V številki glasila lahko preberete o:

• poapneli zalegi – trdovratna nadloga ali obvladljiva bolezen?
• medenju v tem letu: kaj lahko predvidimo?
• premikih čebel in dnevniku veterinarskih posegov.

 
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Alenka Jurić, in Vida Lešnik: O registraciji čebelnjakov, premikih čebel in dnevniku veterinarskih posegov (II. del)
Članek je nadaljevanje prvega dela članka z istim naslovom, ki je bil objavljen v prejšnji številki 2/2024. V tem delu lahko preberete o dokumentih, ki jih potrebujete ob premikih čebel.
 
Barbara Hočevar: Poapnela zalega – trdovratna nadloga ali obvladljiva bolezen?
Poapnela zalega je bolezen, ki, kot že ime pove, prizadene čebeljo zalego. Pojavlja se povsod po svetu, pogostejša pa je na severni polobli. Povzročitelja bolezni so prvič odkrili leta 1913 in ga poimenovali Pericistys apis, leta 1955 pa so ga preimenovali v Ascosphaera apis (A. apis). Omenjena plesen je oportunistični patogen, kar pomeni, da pomeni nevarnost le ob zanj ugodnih razmerah in povzroča propad zalege, s tem pa oslabi čebeljo družino, le redko družina tudi propade. Zmanjšana živalnost družin in upad nabiralne sposobnosti povečujeta ekonomsko škodo čebelarstva. Imunska oslabelost okuženih družin pa poveča dovzetnost za številne druge bolezni.
 

Jure Justinek: Medenje v tem letu: kaj lahko predvidimo?
Napovedovanje medenja je vsako leto težja naloga. Medenje je odvisno od več dejavnikov,na katere nimamo vpliva. Čebelarji lahko samo opazujemo, beležimo rezultate teh opazovanj in na koncu podamo oceno, ki pa je popolnoma odvisna od vremena. Ugotovimo lahko, ali se medenje obeta ali ne, in to nam je dovolj, da čebele pravilno in pravočasno oskrbimo.
 
Tomaž Granda: Čebelarjeva opravila v marcu
 
V tem mesecu se za čebelarja začnejo prva resnejša opravila pri čebelah. Čebele zdaj že intenzivno izletajo in prinašajo cvetni prah (obnožino, pelod …). Cvetni prah je vir beljakovin, vitaminov in mineralov. Zaradi pomanjkanja teh je lahko razvoj čebelje družine okrnjen. 

Simon Golob: Zaloge hrane in krmljenje čebeljih družin v spomladanskem času
Zima je bil mila in čebele prav verjetno niso preveč mirovale. Zaradi večje dejavnosti čebel, pa je večja tudi poraba hrane. Čebelarji, ki so jeseni čebelje družine dovolj nakrmili in stanje zalog hrane pred zazimitvijo tudi preverili, večjih skrbi glede hrane v začetku pomladi ne bi smeli imeti. Če v družinah satov z zalogami hrane ob gnezdu in vencev medu ob zalegi ni je hrano treba dodati...
 
Danilo Bevk: Prvo leto Društva Čmrljica
Namen Društva Čmrljica je ozaveščanje o pomenu, pestrosti, ogroženosti in varstvu opraševalcev, raziskovanje opraševalcev ter povezovanje raziskovalcev in ljubiteljev opraševalcev.
Začetki Čmrljice segajo desetletje nazaj, ko je najprej zaživela na enem od spletnih družbenih omrežij. In dolgo je živela le tam ter sčasoma postala osrednji slovenski portal o opraševalcih. V zadnjih letih se je razširila še na druga omrežja, leta 2022 pa končno dobila tudi svojo spletno stran.
 
 
Gorazd Trušnovec: Smrt v Benetkah
Slavni detektiv Hercule Poirot leta 1947 uživa prostovoljno upokojitev v samoti in odmaknjenosti v Benetkah, naveličan človeških nizkotnosti in dveh svetovnih vojn. Njegov mir zmoti stara znanka, pisateljica kriminalk, ki ga povabi na skupinsko spiritualistično seanso na noč čarovnic v stari, zakleti hiši. 
 

Uredništvo Slovenskega čebelarja

Slovenski čebelar 9-2023
31.08.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v septembrski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V septembrski številki lahko preberete o:

• kakovostnih parametrih medu in shemah višje kakovosti,
• poznejši košnji travnikov za pašo čebel,
• apiterapiji, apiturizmu in apivelnesu,
• kaj je Ioannes Antonius Scopoli pisal o čebelah.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Ana Janžekovič in Tina Žerovnik: Kakovostni parametri medu in sheme višje kakovosti
V Sloveniji imamo razvite sheme višje kakovosti, ki potrošniku omogočajo nakup izdelkov, za katere veljajo strožji kakovostni parametri. Preberite katere lastnosti prištevamo h kakovostnim parametrom.
 
dr. Danilo Bevk: »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«
Vse več raziskav kaže, da so urbane površine pomemben življenjski prostor za opraševalce. Predvsem zaradi prehranskih virov celotno sezono (v parkih, na vrtovih), manjše uporabe pesticidov in pestrejšega okolja v primerjavi z intenzivno kmetijsko krajino. Z načrtnim upravljanjem se razmere za opraševalce da še izboljšati. Del tovrstnih prizadevanj je tudi kasnejša košnja travnikov.
 
Nika Pengal: Apiterapija, apiturizem in apivelnes
Dejavnosti apiterapija, apiturizem in apivelnes so zaradi predpone "api" pogosto razumljene kot sopomenke. Prav je, da te dejavnosti, ki sicer imajo čebele za skupni imenovalec, razmejimo, saj kot boste videli v nadaljevanju, je razlika med njimi
velika.
 
Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v septembru
Zaradi napak čebelarja oziroma neustrezne oskrbe čebel v poletnem času nas september lahko kaznuje z zapiranjem panjev.
 
Janez Gregori: Kaj je Ioannes Antonius Scopoli (1728–1788) pisal o čebelah
Ob tristoletnici smrti Ioannesu Antoniusu Scopoliju v spomin  
 
Mojca Pibernik: Predelava zelišč in dišavnic na tradicionalen način kot dopolnilna dejavnost v čebelarstvu
Zeliščarstvo kot dopolnilna dejavnost v kmetijstvu in čebelarstvu omogoča dvig produktivnosti in donosnosti ter doseganje širšega kroga potrošnikov.
 
Klemen Božnik: Zakaj se čebele izogibajo pikom v rokavice iz nitrila  
Pri rokovanju s čebelami so najbolj izpostavljene prav čebelarjeve roke. Te so glavno, včasih tudi edino orodje pri rokovanju z njimi in so zato izpostavljene dejavnikom tveganja pri delu s čebelami.
 
Mara Golob Meserko: Čebelarjenje je družinska tradicija
Maksimiljan Vajda je čebelarstvo prevzel od matere, ki je bila v povojnem obdobju edina znana čebelarka, ki je obvladovala več kot 40 čebeljih družin. Kot čebelar veliko pozornosti namenja izobraževanju. Zelo pomembna so mu strokovna znanja o biologiji čebel, naravi, medovitih rastlinah, boleznih in škodljivcih.
 

Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 7-8/2023
30.06.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v julijsko-avgustovski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V dvojni številki glasila julij in avgust lahko preberete o:

• strokovnem navodilu za preprečevanje varoze,
• umetnem osemenjevanju čebeljih matic II. del,
• karakterizaciji slovenskega propolisa,
• embalaži kot dodani vrednosti za čebelarja.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Veterinarji specialisti za zdravstveno varstvo čebel na Nacionalnem veterinarskem inštitutu Veterinarske fakultete UL: Navodila za izvajanje ukrepov za preprečevanje varoze pri čebeljih družinah za leto 2023
Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje in preprečevanje varoze čebel (Uradni list RS, št. 21/20) med drugim predpisuje obvezno izvajanje ukrepov za preprečevanje varoze najmanj dvakrat letno. Obvezno je izvajanje ukrepov (zdravljenje) po zadnjem točenju oziroma najkasneje do 15. avgusta in v jesensko-zimskem času, ko so čebelje družine brez zalege. Opravljene preventivne ukrepe oziroma vsako zdravljenje čebeljih družin mora imetnik čebel v skladu s Pravilnikom o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil (UL RS št. 38/09, 7. alineja 15. čl.) sproti zabeležiti v Dnevniku veterinarskih posegov (DVP).
 
Susan Cobey: O umetnem osemenjevanju čebeljih matic (II. del)
Članek je nadaljevanje prvega dela članka z istim naslovom, ki je bil objavljen v prejšnji številki 6/2023. Obravnava nadaljnih 6 pogostih vprašanj o tehniki umetnega osemenjevanja matic.
 
Tomaž Samec: Karakterizacija slovenskega propolisa v obdobju 2020–2022
 Propolis je smolnata snov, grenkega okusa in močnega vonja po rastlinskih popkih, medu, vosku. Že v antiki so mu namenjali posebno pozornost. Čebelarji so opazovali čebele, kako so pred vhodom v svoje panje gradile steno iz propolisa. Beseda propolis izvira iz dveh besed: »pro« pomeni pred, »polis« pa mesto (Burdock, 1998). Rezultati, predstavljeni v tem članku, so nastali v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2020–2022, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije.
 
dr. Danilo Bevk: S pilotnim monitoringom našli 239 vrst čebel, med njimi tudi vrsto, ki je bila v Sloveniji opažena prvič
Tik pred svetovnim dnevom čebel smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo predstavili rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji.
 
Mojca Pibernik: Embalaža kot dodana vrednost za čebelarja
Embalaža ima poleg zaščite živila tudi estetski in informacijski pomen. S teh dveh vidikov je pomembno, da embalaža kupcu pusti pozitiven prvi vtis, saj je sredstvo za sporazumevanje med proizvajalcem in potrošnikom. Je tudi motivator nakupa izdelka in predstavlja ime proizvajalca, hkrati pa je ogledalo podatkov o vsebini, kakovosti in lastnosti izdelka. Pri kozarcu za med ima embalaža še poseben pomen, saj lahko vpliva na prepoznavnost medu slovenskega porekla.

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v juliju in avgust
V suhem vročem poletju je pomembna oskrba čebel s svežo neoporečno vodo.
 
Mara Golob Meserko: »Čebele te res usvojijo s svojo vrhunsko organizacijo.«
Slavko Šiško je ekološki čebelar na Raki. Je član čebelarskih društev Kostanjevica na Krki in Raka. Čebelariti je začel leta 1987, s 17 leti, ko mu je zdaj že pokojna čebelarka Slava Račič dala prvi roj, drugega je našel sam, tretjega pa je dobil od čebelarja Tineta Vodopivca. Čebele so ga vedno navdihovale, in to ga je spodbudilo k študiju veterine.
 
Verena Štekar-Vidic: Hinko Smrekar v Slovenskem čebelarju
Letos se spominjamo rojstva velikega slovenskega umetnika Hinka Smrekarja. Bil je mojstervirtuozne risbe, ustvaril je približno 2000 del, pretežno karikatur, satir in knjižnih ilustracij, je začetnik stripa na Slovenskem. Tako kot Maksim Gaspari, ki smo ga predstavili v letošnji januarski številki, je sledi svojega dela pustil tudi v Slovenskem čebelarju.

Uredništvo Slovenskega čebelarja
 
 

Slovenski čebelar 6-2023
01.06.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v junijski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V junijski številki glasila lahko preberete o:

• prvem cepivu proti hudi gnilobi,
• umetnem osemenjevanju čebeljih matic,
• spremljanju opraševalcev s pomočjo občanske znanosti,
• pomenu sajenja avtohtonih medovith rastlin.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

dr. Lucija Žvokelj in dr. Metka Pislak Ocepek: Prvo cepivo za zaščito žuželk- priložnost za nova spoznanja o čebelji družini kot superorganizmu
V začetku letošnjega leta smo v številnih medijih lahko zasledili novico o prvem cepivu za čebele, ki je v ZDA dobilo pogojno dovoljenje za promet njihovega ministrstva za kmetijstvo. Cepivo je namenjeno zaščiti čebeljih družin pred hudo gnilobo čebelje zalege (HGČZ). Nas, ki se ukvarjamo s čebelami, takšna novica seveda ne pušča hladnih. Običajno vsaka novost prinaša navdušenje in hkrati pomisleke. V tem primeru imamo tako ugodno priložnost, da malce osvetlimo področje obrambnega sistema žuželk in razmislimo o možnostih, ki jih novo cepivo morda prinaša.

dr. Danilo Bevk: Spoznavanje opraševalcev in podnebnij sprememb s pomočjo občanske znanosti
Raziskovalno delo ni vedno omejeno samo na profesionalne raziskovalce. Vedno več raziskovalnih projektov namreč vključuje tako imenovano občansko znanost. Članek razloži rezultate in potek raziskave s pomočjo splošne javnosti, ki se v takšne projekte rada vključuje.
 
 
Susan Cobey: O umetnem osemenjevanju čebeljih matic (I. del) 
Članek obravnava 12 pogostih vprašanj o tehniki umetnega osemenjevanja matic. Kot uporabnica in učiteljica umetnega osemenjevanja želim z odgovori osvetliti to specializirano tehniko in usmeriti nadaljnja poizvedovanja tistih, ki se zanimajo zanjo.
 

Mojca Pibernik: Sezonska dopolnilna dejavnost v čebelarstvu in njene prednosti
Poleg osnovne kmetijske dejavnosti lahko kmetje in čebelarji uporabljajo tudi dopolnilne dejavnosti, ki so dodaten vir prihodkov, saj lahko na tak način razširijo svojo ponudbo in izkoristijo vse vire zaslužka, ki jih kmetija oziroma čebelarstvo ponujata. Osnovna kmetijska dejavnost vključuje dejavnosti pridelave pridelkov, kar v primeru čebelarstva označuje pridelavo čebeljega medu, satja, matičnega mlečka, cvetnega prahu, propolisa, voska, čebeljega strupa in čebeljih matic.
 
 
Mojca Pibernik: Kakšen je pomen sajenja avtohtonih medovitih rastlin?
Javna svetovalna služba v čebelarstvu in Biotehniški center Naklo sta v torek, 25. aprila 2023, izvedla strokovno razpravo o pomenu sajenja avtohtonih medovitih rastlin. Strokovna razprava je potekala v okviru dneva odprtih vrat na Biotehniškem centru Naklo, kjer smo uspešno povezali mlade v kmetijstvu in strokovnjake s področja kmetijstva in čebelarstva.
 
 
Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v juniju
Junija so panji polni čebel, zato je to idealen čas, da pred poletnim brezpašjem višek čebel in zalege porabim za izdelavo narejencev. V tem mesecu je sicer treba že graditi temelje za novo sezono.
 
 
Tadej Pavković in Mara Golob Meserko: »Ekološko čebelarjenje je bila odločitev že v času Jugoslavije«
Ladislav Vozelj je ekološki čebelar, ki čebelari na območju Občine Šmartno pri Litiji. Z njim sva se pogovarjala o izzivih ekološkega čebelarjenja v Jugoslaviji in danes. Ladislav Vozelj čebelari od leta 1966, trenutno s približno 200 družinami. Je član Čebelarskega društva Litija in podporni član Čebelarskega društva Grosuplje.
 
Filip Draženović: Simbolni pomen čebele v novem veku
V članku so na primeru Akademije operozov (Academia operosorum)prikazane lastnosti, ki so bile pripisane čebelam. Akademija operozov je po vzoru tujih akademij nastala leta 1693 v Ljubljani, njen namen pa je bilo združiti najpomembnejše pravnike, zdravnike in teologe, ki so takrat delovali na Kranjskem, v želji po povezovanju in razširjanju znanja.


Uredništvo Slovenskega čebelarja
 
 

Slovenski čebelar 5-2023
01.05.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v majski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V majski številki glasila lahko preberete o:
- enotnem označevanju medu v Sloveniji
- shemah kakovosti na evropskem trgu
- razlogih za izvajanje selekcije v čebelnjaku

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Čebelarska zveza Slovenije: Izjava ČZS o enotnem označevanju medu v Evropi
Občni zbor Čebelarske zveze Slovenije je 15. aprila 2023 soglasno podprl nujnost enotnega označevanja medu v Evropi, s ciljem zaščite potrošnika in izrazil veliko zahvalo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS za ves trud pri izvedbi tega projekta.
 
Nadja Škrk in Vida Znoj: Izvajanje uradnega nadzora Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nad varnostjo in kakovostjo medu


Aljaž Debelak: Pristnost medu na evropskem trgu
V Evropski direktivi o medu (2001) je zapisano: »Medu, ji se daje v promet kot med ali je uporabljen v proizvodu za prehrano ljudi, ni dovoljeno dodati nobenih sestavin živil, vključno z aditivi za živila, niti drugih snovi razen medu«. Kar pomeni, da je v državah Evropske unije dovoljeno prodajati zgolj pristen med.
 
Aljaž Debelak: Sheme kakovosti medu v Evropi
Številni živilski pridelki in izdelki z unikatnimi značilnostmi, ki so posledica tradicionalnih metod pridelave ali edinstvenega naravnega okolja in podnebja, iz katerega izvirajo, so v Evropski uniji zaščiteni s shemami kakovosti. Živila, ki imajo posebno povezavo s poreklom, so lahko vključena v sheme »geografske označbe«. V evropske sheme kakovosti so vključeni tudi številni medovi iz različnih držav EU.

Tina Žerovnik: Pregled novih intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov za čebelarje in čebelarska društva.
V okviru nove Uredbe o izvajanju v sektorju čebelarskih prizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 (v nadaljevanju uredba) bodo imeli čebelarji in čebelarska društva neposredno možnost kandidiranja v okviru podintervencij, ki so opisane v tem prispevku, sodelovali pa bodo lahko pri podintervenciji osnovne odbire in menjave matic, analizah čebeljih pridelkov v okviru interne kontrole in spremljali dognanja raziskav v okviru čebelarstva. 

dr. Peter Kozmus: Razlogi za izvajanje selekcije v lastnem čebelnjaku
Letos pripravljamo nov petletni Rejski program (RP) za kranjsko čebelo, ker obstoječemu konec leta poteče veljavnost. Kot že v sedaj veljavnem RP bosta tudi v prihodnjem ena izmed glavnih ciljev ohranitev populacije kranjske sivke ter selekcija nekaterih gospodarskih lastnosti, pri tem pa je ključno sodelovanje čebelarjev.

Peter Podgoršek, Manca Kojek, dr. Maja Smodiš Škerl in dr. Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2022
V letu 2022 je vzorce čebel za odobritev vzreje oddalo 33 vzrejevalcev. Vsi vzorci so bili pregledani na prisotnost spor noseme. Določili smo jih tudi kubitalni indeks. Delovna skupina je pregledala rezultate izvedenih analiz, pregledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Izmed 285 družin je bilo potrjenih 113 matičarjev in 15 trotarjev. 10 trotarjev, sester po materi, je bilo nameščenih na plemenilni postaji Lučka Bela. Za vse smo izdali Zootehniška spričevala za plemensko kranjsko čebelo in s tem so vzrejevalci pridobili tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 44.461 matic, od tega 392 rodovniških. Večina rodovniških matic je bila oprašena na plemenilni postaji Lučka Bela. Izvoženih je bilo 44,4 % vzrejenih matic, približno 20 % več kot leto poprej. V EU je bilo izvoženih 11.112 matic, v druge države pa 3781. Prednjačile so Avstrija, Francija in Romunija. Izven geografske Evrope so bile matice izvožene v Iran in na Japonsko.
 
Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v maju
Maja je na Obali obdobje glavne paše na akaciji in največ dela s čebelami. Ob ugodnem vremenu se čebele intenzivno razvijajo, zato postanejo AŽ-panji z omejeno prostornino hitro pretesni. Da družine ne izrojijo, višek zalege, čebel in hrane odvzamem ter porabim za izdelavo narejencev. Za pridobivanje kakovostnega svetlega akacijevega medu je pomembno, da imam v medišču svetlo satje, saj je iztočeni med iz temnejšega satja temnejši. Med dorbo akacijevo pašo v medišču živalne dužine družine zgradijo in napolnijo tudi do štiri sate in več.


Tadej Pavković: Ekološki certifikat je posledica našega dela, ne obratno
O ekološkem čebelarstvu in njegovi promociji v Sloveniji sem se pogovarjal z ekološko čebelarko Vesno Fabjan Bremec, ki živi in čebelari na Obali.
 

dr. Danilo Bevk: Pomoč opraševalcem v intenzivni kmetijski krajini
Opraševalci za svoje preživetje potrebujejo hrano, prostor za gnezdenje in zdravo okolje. Najtežje jim je to zagotoviti v intenzivni kmetijski krajini, kjer jih tudi najbolj potrebujemo.

Uredništvo Slovenskega čebelarja

Slovenski čebelar 4-2023
03.04.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v aprilski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V aprilski številki glasila lahko preberete o:
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovneim vsebinam:

mag. Mira Jenko Rogelj, dr. Lucija Žvokelj in dr. Metka Pislak Ocepek: Priporočila Randyja Oliverja za zdrave čebelje družine Rado Škrjanec: Četrti Pislakov dan
V soboto, 25. februarja, se je v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v Ljubljani odvil že četrti znanstveni simpozij Pislakov dan, ki ga organizira Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev. Simpozij je pritegnil skoraj 200 čebelarjev, ki so napolnili dvorano Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Aleš Bozovičar: Stanje rastlin na začetku pomladi 2023
Pričujoči prispevek o stanju rastlin na začetku letošnje pomladi in o napovedi medenja sem začel pisati na prvi koledarski pomladni dan. Letos smo višje temperature občutili že veliko prej, saj večjega mraza pozimi nismo imeli, celo nasprotno, tako toplega novega leta nismo beležili vse od izvajanja meritev na meteoroloških postajah v Sloveniji. Najtopleje je bilo na novoletni dan ob 7.00 v Črnomlju, kjer so izmerili kar 15,2 °C. Celo v Kočevju 13,8 °C.

Simon Golob: Krmljenje čebeljih družin v spomladanskem času
Kot vsa živa bitja, tudi čebele za preživetje in razvoj potrebujejo hrano. Ena čebelja družina na leto porabi okrog 70 kg medu ter 20–30 kg cvetnega prahu. Oboje pa naberejo na različnih medovitih rastlinah v okolici čebelnjaka. Ker vnosa hrane iz narave ni vedno dovolj, v določenih obdobjih leta čebelarji čebeljim družinam vnos hrane zagotavljamo s krmljenjem. Čeprav to opravilo običajno povezujemo s poletnim časom in pripravo na zimo, pa krmljenje v večjem ali manjšem obsegu pogosto poteka tudi v spomladanskem času. Na kakšen način krmimo spomladi in na kaj moramo biti pri tem pozorni, bomo spoznali v nadaljevanju.

Tadej Pavković: »Veliko ceneje je sodelovati z lokalnim kmetom«
Pred začetkom čebelarske sezone me je na sedežu ČZS obiskal ekološki čebelar Matjaž Levičar, s katerim sva naredila pričujoči intervju. Je član Čebelarskega društva Dolsko ter Združenja profesionalnih čebelarjev in čebelari z več kot 200 panji.

Elena Skok: O vsestranskem vplivu čebelarjenja na posameznika
Čebelarstvo oziroma delo s čebelami je dejavnost, pri kateri se aktivirajo vsi čuti: gledamo in se veselimo živahnih čebel, vohamo njihov opojni vonj, okušamo njihove okusne pridelke, ki pripomorejo k našemu zdravju, poslušamo in že razlikujemo njihovo brenčečo pesem, na koži pa čutimo čebelo in seveda kdaj pa kdaj tudi njen boleč pik.

Nika Pengal: Čebelji strup in apiterapija
S čebeljim strupom je vsak čebelar večkrat v stiku, saj ga med delom, predvsem če ne uporablja zaščitne opreme, čebele večkrat pičijo. Ravno med delom z njimi je dr. Filip Terč prišel do pomembnega odkritja in postal pionir moderne apiterapije. Kot revmatičnemu bolniku so tegobe po delu pri čebelah (kadar so ga opikale) popuščale, zato se je že v letih 1878/79 poglobil v raziskovanje učinka apitoksina tj. čebeljega strupa na človeški organizem.

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v aprilu
Aprila je v naravi največ različnih cvetočih rastlin, na katerih čebele nabirajo medičino in cvetni prah. Raznovrstnost hrane je odlična podlaga za razvoj čebelje družine. Ker je vsak dan več čebel in zalege, je poraba hrane velika, zato jo do cvetenja češnje porabijo v celoti za razvoj. Ob ugodnem vremenu se ob cvetenju češnje, rešelike, maklena in regrata pojavljajo že prvi presežki. S prenašanjem medičine v medišče je vedno več čebel tudi v medišču.

dr. Danilo Bevk: Čmrlji so pesticidom lahko izpostavljeni še bolj kot medonosna čebela
Čeprav bi mogoče sklepali, da so čmrlji zaradi svoje velikosti manj občutljivi na fitofarmacevtska sredstva (FFS) kot medonosna čebela, to ne drži. Razlog so razlike v življenjskem krogu in dnevni dejavnosti.
 

Slovenski čebelar 3-2023
03.03.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v marčevski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V marčevski številki glasila lahko preberete o:
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovneim vsebinam:

dr. Ajda Moškrič, Katarina Mole, dr. Janez Prešern: Matjaž Vilhar: Sajenje medovitih rastlin
Ker se zavedamo pomena čebel za obstoj, ohranjanje in razmnoževanje določenih rastlin in za človeka, je pomembno, da jim tudi sami pomagamo s sajenjem medovitih rastlin. Zato ob svojem čebelnjaku, v gozdu, na gozdnem robu, v bivalnem vrtu ali v mestu na terasi poiščimo ustrezen prostor za posaditev medovitih rastlin, ki bodo opraševalcem dajale hrano. Poskrbeti moramo za pestrost zasaditve, da bo kakovostna hrana na razpolago celo vegetacijsko dobo rastlin.

Ivana Kovačević in Matija Koštomaj: Vzrejno delo v rejnem okrožju Bohor in na plemenilni postaji Podskalica v sezoni 2022
V osrednjem biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje smo leta 2019 začeli izvajati trajnostni projekt Varuh, namenjen ohranjanju raznovrstnosti lokalne populacije kranjske čebele Apis mellifera carnica. Cilj projekta Varuh je spodbuditi čebelarje k osnovni odbiri, razmnoževanju čebel znotraj lastnega čebelarstva in k

Elena Skok: Zakaj so nekatera čebelarska društva dejavnejša kot druga
Veliko besed je napisanih o delu s čebelami, o težavah, povezanih s čebelarstvom, o ekonomiji čebelarjenja in podobno. Malo ali nič pa ni napisanega o čebelarjih in njihovih stanovskih združenjih na splošno. Seveda beremo o posameznih društvih, njihovi zgodovini, okroglih obletnicah, odprtjih novih čebelnjakov in letnih poročilih. Zanima pa nas, kaj je tisto, kar loči dobro društvo od komaj delujočega, zakaj so nekatera dejavna in v veliko zadovoljstvo svojih članov.

Tadej Pavković: »Za ekološke čebelarje trenutno največji izziv predstavlja dobava ekološkega sladkorja«
Na začetku februarja sem se pogovarjal z ekološkim čebelarjem Frankom Dolganom o pomenu organizacije ekoloških čebelarjev. Franko Dolgan iz Narina pri Pivki je začel čebelariti kot mladenič leta 1995, v naslednjem letu se je vpisal v Čebelarsko društvo Pivka. V društvu je leta 2004 prevzel funkcijo tajnika, jo opravljal deset let, za tem pa nastopil v vlogi predsednika društva, kar opravlja še danes. Leta 2020 je bil izvoljen v Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije ter v tem času je prevzel tudi funkcijo predsednika Komisije UO ČZS za ekološko čebelarjenje. Po smrti očeta je prevzel kmetijo, za katero je leta 2007 pridobil ekološki certifikat, leta 2015 je pridobil tudi ekološki certifikat za čebelarstvo. Trenutno čebelari z okrog 150 čebeljimi družinami.

Nika Pengal: O apiterapiji v Sloveniji
Apiterapevtke in apiterapevti 30. marca praznujemo svetovni dan apiterapije. Leta 1844 se je na ta dan v Praporištu na Češkem rodil dr. Filip Terč, ki ga štejemo za začetnika moderne apiterapije. Apiterapija je način zdravljenja s pomočjo čebel in njihovih pridelkov. Obsega preventivo, kurativo, terapijo in rehabilitacijo, pri čemer je preventiva najpomembnejša.

dr. Danilo Bevk: Cvetoče zelene strehe lahko opraševalcem zagotovijo dodaten vir hrane
V zadnjih letih na novih zgradbah vidimo vse več zelenih streh. Pri tem ne gre samo za modno muho ali estetske razloge, ampak tudi za odziv na podnebne spremembe. Zelene strehe pa lahko prispevajo tudi k varstvu biotske raznovrstnosti in opraševalcev.

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v marcu
Tudi na Obali se lahko zgodi, da je marec hladen. Včasih celo sneži. Družine, ki so dovolj živalne in imajo zadostno količino hrane nimajo težav. V primeru, da so temperature v marcu pod 15°C v gnezdo ne posegam. Pozoren sem le na zadostno zalogo hrane. Ob gnezdu preverim količino hrane. V kolikor jo primanjkuje dodam medeni sat iz zaloge. V primeru da je v aprilu vreme toplo z veliko sončnih dni, se živalne družine ob zadostnem dotoku hrane do čebelje paše na akaciji pravočasno razvijejo. Poraba hrane v marcu je večja, kot je donos iz narave.