Slovenski čebelar



Slovenski čebelar 7-8/2021
22.06.2021
GLASUJTE!
Objavljamo vmesno, mesečno glasovanje za naj strokovni članek v Slovenskem čebelarju št. 6, maj 2021 – PREDHODNA ŠTEVILKA in vas vabimo, da v anketi izmed devetimi članki glasujete za naj strokovni članek po vaši presoji.
GLASUJTE >>> TUKAJ

KAZALO
 
UVODNIK
Lojze Peterle
30 LET SLOVENIJE
Franc Šivic: Moje videnje razvoja čebelarstva v 30 letih samostojne Slovenije
ZDRAVJE ČEBEL
dr. Vlasta Jenčič in dr. Metka Pislak Ocepek: Preprečevanje varoze
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Franc Šivic: Novice iz sveta
Dr. Andreja Kandolf Borovšak, dr. Nataša Lilek, Vlado Auguštin in Simon Golob: Prehranski stres in odpornost čebel
Janez Gregori: Namestitev panjev in vremenski vplivi
Vojko Veber: Paviljon za nakladne panje
Franjo Matjašič: Senčna ponjava za čebele
Tomaž Granda: Henryjeva lipa (Tilia henryana)
Dr. Aleš Gregorc: Rezultati Colossovega vprašalnika o čebelarstvu (I. del)
GLAVARJEVO LETO
Jožef Pavlič: Dediščina Petra Pavla Glavarja v Komendi
DELO ČEBELARJA
Franko Dolgan: Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu
IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV
OBVESTILA ČZS
OGLASI
V SPOMIN

IZ VSEBINE
 
FRANC ŠIVIC: MOJE VIDENJE RAZVOJA ČEBELARSTVA V 30 LETIH SAMOSTOJNE SLOVENIJE
V letošnjem juniju je minilo 64 let, ko sem kot 17-letni dijak postal čebelar in se kmalu za tem vpisal tudi v ljubljansko čebelarsko društvo. Od tedaj sem povezan z dogajanjem v slovenskem čebelarstvu. Iz obdobja zadnjih treh desetletij, od osamosvojitve Slovenije dalje, podrobneje predstavljam tista dogajanja, pri katerih sem tudi sam sodeloval, ter naštevam preostala, ko nisem bil več podpredsednik ČZS. Vsakršen opis dogajanja v času je seveda subjektiven, zato bi bil za celovitejši oris obdobja potreben poglobljen pristop več avtorjev …
 
DR. VLASTA JENČIČ IN DR. METKA PISLAK OCEPEK: PREPREČEVANJE VAROZE
Varoza, ki jo povzroča zajedavska pršica varoja (Varroa destructor), je ena največjih zdravstvenih težav čebel v Sloveniji. Varoja zajeda na čebelah in v pokriti čebelji zalegi in zato izčrpava čebeljo družino, ki je zaradi varoj tudi dovzetnejša za druge bolezni, še zlasti za virusne okužbe …
 
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
EVROPA – Bera medu je bila leta 2020 ena najslabših v zadnjih desetletjih. Delovna skupina za med pri CopaCogeci iz Bruslja ocenjuje, da je bila za 40 % nižja od običajne …

DR. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK, DR. NATAŠA LILEK, VLADO AUGUŠTIN IN SIMON GOLOB: PREHRANSKI STRES IN ODPORNOST ČEBEL
Ustrezna prehrana čebeljih družin je nujna za njihov razvoj in obstoj. Čebele potrebujejo beljakovine in ogljikove hidrate. Beljakovine dobijo iz skladiščenega cvetnega prahu, ogljikove hidrate pa iz medičine ali mane, ki ju predelajo v med. Brodschneider in Crailsheim (2010) potrebe po prehrani v družini delita na tri ravni: prehrana družine, prehrana odraslih čebel in prehrana ličink …
 
JANEZ GREGORI: NAMESTITEV PANJEV IN VREMENSKI VPLIVI
Pravzaprav je to razmišljanje, kam postaviti panje, da se bodo čebele čim bolje počutile. Pa tudi čebelar. Za skladovnične vemo, da jih bomo namestili v čebelnjak, a tudi za nakladne nas mika, da bi jih postavili pod streho. Kar nekateri že poskušamo …
 
VOJKO VEBER: PAVILJON ZA NAKLADNE PANJE
Moje čebelarjenje se je začelo leta 1983. Takrat sem kupil prve nove 10satne AŽ-panje. Kmalu sem naselil s čebelami sedem panjev. Hkrati sem zgradil manjši čebelnjak, tako da sem imel panje, kot je pri nas običajno, v čebelnjaku. Kasneje sem začel čebelariti tudi v LR nakladnih panjih. Delo z njimi je preprosto in poteka hitro, zato z njimi čebelarim še danes …
 
FRANJO MATJAŠIČ: SENČNA PONJAVA ZA ČEBELE
Čebelarim na Vidmu, v Dobrepoljski dolini, in sicer četrto leto kot mladi čebelar in mladi upokojenec. Trenutno čebelarim z desetimi DB-panji. Kapaciteta mojega stojišča, na dveh jeklenih konstrukcijah, ki stoji na južni strani domače hiše, je 14 panjev …
 
TOMAŽ GRANDA: HENRYJEVA LIPA (TILIA HENRYANA)
Lipa ima v slovenskem kulturnem in
narodnozavednem prostoru svojevrsten pomen že nekaj stoletij. V mesecu juniju dajeta dobro in kakovostno pašo obe avtohtoni vrsti lipe pri nas. V Sloveniji sta, po novih taksonomskih sistemih, iz družine slezenovk (Malvaceae) avtohtoni lipa oziroma velikolistna lipa (Tilia platyphylos) ter v gozdovih pogostejši lipovec oziroma malolistna lipa (Tilia cordata). Lipovec je splošno razširjen v listnatih in mešanih gozdovih po vsej Sloveniji, medtem ko se lipa pojavlja sajena na trgih, naravni sestoji pa so redki, locirani predvsem na jugozahodu Slovenije ob meji s Hrvaško. V tem članku bom predstavil v slovenskem prostoru skoraj neznano Henryjevo lipo (Tilia henryana) …
 
DR. ALEŠ GREGORC: REZULTATI COLOSSOVEGA VPRAŠALNIKA O ČEBELARSTVU (I. DEL)
V preteklih letih smo v Sloveniji in v drugih državah čebelarji izpolnjevali spletni vprašalnik o čebelarjenju, vzdrževanju čebeljih družin in uspešnosti čebelarjenja. Spletni vprašalnik je bil namenjen zbiranju podatkov o dejavnostih čebelarjev, usposabljanjih, stanju čebelarstva v posameznih deželah v EU in širše …
 
JOŽEF PAVLIČ: DEDIŠČINA PETRA PAVLA GLAVARJA V KOMENDI
V praznovanju Glavarjevega leta ob 300. obletnici njegovega rojstva predstavljamo Glavarjevo dediščino v Komendi, ki je nepremična in premična oz. snovna in duhovna …
 
FRANKO DOLGAN: ČEBELARJEVA OPRAVILA V JULIJU IN AVGUSTU
Letošnja čebelarska sezona je že skoraj pri koncu. Do pisanja tega prispevka najslabša, lahko rečemo nikakršna, saj čebele ne naberejo medičine niti za svoje potrebe. Še vedno jih krmimo. Tudi najstarejši čebelarji ne pomnijo tako slabe pašne sezone. Zaradi spomladanske pozebe je težko pričakovati, da bomo letos pridobili cvetlični med katere koli rastline. Tako da če se v kratkem ne pokažejo obeti za medenje v gozdu, v teh dveh mesecih končamo letošnjo sezono. Četudi bi bilo medenje v gozdu dobro, začnemo v tem času čebele pripravljati na naslednjo sezono …
Arhiv objave