Čebelarska zveza Slovenije

Simpozij o apiterapiji

Mednarodni simpozij o apiterapiji 2019

V soboto 9. novembra je že tradicionalno v Mariboru potekal dan apiterapije. Letos je bil osrednji predavatelj prim. Vidoje Kulić, dr. med. iz Srbije, ki je že 55 let je zdravnik in 30 let čebelar. Je velik zagovornik in promotor apiterapije na osnovi lastnih izkušenj. Njegovo mnenje je, da je že samo čebelarjenje apiterapija. Čebelar se giblje v čisti naravi, je zmerno fizično in psihično aktiven, poleg tega nanj dobro deluje zrak iz čebeljega panja, kar lahko trdi kot zdravnik za pljuča. Dobro bi bilo bivanje v apikomorah natančno spremljati in rezultate evidentirati in verificirati. Hlapi voska, propolisa in medu delujejo ugodno delujejo na vse funkcije bronhijev, olajšajo izkašljevanje, umirjajo vnetje sluznice, delujejo kot antioksidanti ter delujejo proti bakterijam in virusom. Na dihalne organe dobro delujejo inhalacije medu in propolisa ali povarek borovih iglic in propolisa, ki posebej dobro pomagajo pri izkašljevanju. V posodi z zoženo odprtino (bokal) segrejemo vodo do vretje, dodamo 40 kapljic propolisa in žlico medu (akacijevega), inhaliramo 10-15 minut dvakrat na dan. Ob začetku kurilne sezone lahko tudi v manjšo posodo damo čisti vosek (raztopljene voščene pokrovce) nanj posipamo propolisov prah in postavimo na topel radiator ali peč. To počasi izpareva in izboljšuje zrak v sobi. Inhalacije propolisa so tudi preventiva proti glivicam v ustih in dihalnih poteh. Za izkašljevanje koristi ena žlica dvakrat na dan. Za propolisovo inhalacijo zmešamo 60 g propolisa in 40 g čebeljega voska v 300 ml posodi, jo postavimo v drugo večjo posodo z vrelo vodo in vdihavamo, najbolje v jutranjih in večernih urah po 10 do 15 minut. Koristno je tudi v bokal vliti vročo vodo, vanjo pa 5 ml 20 % propolisa in inhalirati. Potrebno pa je biti pazljiv pri alergijskih reakcijah, posebej na strup. Uporabljati moramo zaščitno opremo, obvezna je potrebno imeti Epipen v primeru pika. V apiterapiji se uporablja samo kakovostne ter varne čebelje pridelke.

Dr. Marjetka Kralj Kunčič je pripravila povzetek antibakterijskih lastnosti slovenskega medu. Glede na objave različne literature ima med antioksidativno, antibakterijsko, antiglivno, antiadhezivno delovanje in pospešuje celjenje ran. Ugotavljali so, da deluje tudi proti ustnim bakterijam, najbolj učinkovit je bil med oljne ogrščice. Antiadhezivna lastnost pomeni, kako med prepreči vezavo bakterij, kostanjev, lipov ter med oljne ogrščice imajo od slovenskih najboljšo antiadhezivnost. Na Stapylococcus aureus, Pseudomonas aeruginosa, Eschericiha coli in na nekatere druge seve so od slovenskih vrst medu najbolj uspešni temni: hojevi, gozdni, smrekovi medovi.
Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana so ugotavljali ali je pojavnost Parkinsove bolezni pri čebelarjih, kaj manjša, kot pri splošni populaciji. Ugotavljajo namreč, da pri podganah in miših, po vbrizganju čebeljega strupa propade manj živčnih celic, kot če ga ne, zato predvidevajo, da čebelji strup »ščiti« možganske celice. V sodelovanju s ČZS so razdelili, vprašalnike, s katerimi so čebelarje spraševali, ali imajo znake Parkinsonove bolezni. Na vprašalnike je odgovorilo 1300 čebelarjev. Ker rezultati niso povsem po pričakovanjih, raziskava še ni zaključena in se informacije še zbirajo.
Komisijo za apiterapijo pri UO ČZS je predlagala, da se po medenih masažah poskuša ugotoviti, kaj se nahaja v izločkih po medenih masažah. Ugotovili smo, da je bil v izločkih prisoten holesterol ter nekatere kovine in težke kovine: srebro, aluminij, baker, cink, krom, mangan, nikelj in svinec.
Za konec so bile predstavljene tudi lastnosti cvetnega prahu in matičnega mlečka. Cvetni prah je najbolje shranjevati v zmrzovalniku, saj je pri svežem cvetnem prahu pri hranjenju v hladilniku mikrobiološka stabilnost nižja. Sušimo ga pri temperaturi do 35 °C. Tudi matični mleček je bolje shranjevati v zmrzovalniku. Slovenski matični mleček v prametrih fizikalno kemijskih parametrov (vsebnost vode, maščob, beljakovin, kislost, 10-HDA) ustreza predvidenim parametrom ISO standarda iz leta 2016. prava tako evropskim smernicam ustreza slovenski cvetni prah.
S simpozijem se spomnimo dr. Filipa Terča, ki je s piki čebel zdravil bolnike v Mariboru, zato simpoziji o apiterapiji tudi potekajo v Mariboru. Dvakrat letno se simpatizerji apiterapije zberejo in napolnijo predavalnico Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

Mednarodni simpozij o apiterapiji 2018

V soboto 10. novembra je že tradicionalno v Mariboru potekal dan apiterapije. Letos sta bili osrednji predavateljici članici hrvaškega apiterapevtskega društva.
Po začetnih pozdravih je svetovalka za ekonomiko Tanja Magdič predstavila novosti s področja dopolnilnih dejavnosti in apiterapije. Po spremembi uredbe o dopolnilnih dejavnosti z letošnjega junija je možno k okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji v ustreznem urejenem čebelnjaku izvajati medeno masažo ter sproščanje z zrakom iz čebeljega panja, čebelarji pa lahko svojim uporabnikom tudi svetujejo o uporabi čebeljih pridelkov za krepitev zdravja, pri tem pa morajo seveda upoštevati pogoje, ki veljajo za dopolnilne dejavnosti.
Zdravnica Zrinka Franić se med drugim se ukvarja z alergologijo in imunologijo, prihaja pa iz čebelarske družine, spregovorila nam je o apiterapiji in bolezni prebavil. Poudarila je, da je apiterapija dodatna metoda zdravljenja, osnovne terapije, ki nam jo je predpisal zdravnik pa ne smemo opustiti. Apiterapija je uporabna pri večih boleznih prebavil. Med lahko uporabimo kot vodno raztopino, lahko žvečimo medeno satje, propolis lahko uporabimo kot vodno raztopino, oralno ali lokalno. Od medu je v primeru bolezni prebavil najbolj primeren kostanjev. Propolis uporabimo pri pojavu aft v ustih, kariesu. Pri kariesu je uporaben tudi med. Pri slabem zadahu pomaga žvečenje medenega satja in mazanje ustne votline z 1 do 2 % propolisovo tinkturo. Tudi pri paradontozi pomaga žvečenje medenega satja in redno mazanje s propolisom. Pri herpesu pomaga propolis, pri gastritisu se poleg terapije, ki jo predpiše zdravnik uporabi še terapija z medom in propolisom. V primeru ranic v sluznici prebavnega trakta uporabljamo cvetni prah ali kostanjev med raztopljen v vodi ter 20 % vodni ali alkoholni ekstrakt propolisa vsak dan pred obrokom. Pri gastroenteritisu, vnetju sluznice želodca ter tankega in debelega črevesja, uporabimo mešanico male žlice cvetnega prahu in velike žlice medu trikrat dnevno. Pri rehidraciji organizma vzamemo 15 ml medu, 285 ml vode, ščepec soli. V primeru bolezni jeter nam med, propolis, cvetni prah in matičnih mleček predstavljajo dober vir hranljive snovi. Uživanje medu nadomešča izgubljanje rezerv glikogena v jetrih. Matični mleček izboljša metabolizem, veča apetit, izboljšuje delovanje endokrinega sistema. Uživamo ga 250 mg dvakrat dnevno pred obrokom 1-2 meseca. Uživamo lahko tudi mešanico 50 g medu, 100 mg cvetnega prahu, 20 mg matičnega mlečka trikrat dnevno pred obrokom. Dve žlici cvetnega prahu pokrijejo dnevno potrebo po aminokislinah. 100 g cvetnega prahu ima toliko aminokislin kot pol kilograma govedine ali sedem jajc. Cvetni prah je tudi poln vlaknin in deluje kot prebiotik za črevesno mikrofloro, 100 g cvetnega prahu pokriva 50 % potrebo organizma po vlakninah.
Dr. Gordana Hegić predsednica hrvaškega apiterapevtskega društva nam je predstavila čebelje pridelke kot funkcionalno prehrano. Med pomaga pri obrambnih sposobnosti organizma, izboljšuje apetit, sodeluje pri metabolizmu glukoze in fosforja, stimulira proizvodnjo hemoglobina, pomaga pri ranah, ker se raztopi v ustih, ga želodec lažje sprejme. Če pojemo eno žlico medu dnevno, živimo eno leto dlje, možnost srčnih in možganskih kapi je manjša. Poropolis pospešuje regeneracijo tkiva in jača imunski sistem, deluje proti marsikaterim virusom in bakterijam. Cvetni prah pospešuje nastanek belih in rdečih krvnih telesc, vpliva na plodnost, ščiti pred srčno aritimijo, izboljšuje razpoloženje, pomaga pri obolenjih prostate. Matični mleček blaži posledice menopavze, normalizira rast otrok, pospešuje nastajanje krvi, zmanjšuje škodljiv holesterol, ščiti jetra, blaži težave povezane s srcem, jetri in želodcem.
V nadaljevanju nam je predstavila tudi uporabo čebeljih pridelkih za nego kože. Med kožo vlaži, neguje, jo hrani, ščiti pred glivicam, bakterijam, blaži vnetne procese, preprečuje prehitro staranje. Uporablja se pri opeklinah, ranih, ekcemih, herpesu, luskavici,…Vosek se že od nekdaj uporablja za zdravljenje ran in kožnih bolezni in je obvezna sestavina vsakega naravnega mazila. Vsebuje veliko vitamina A in F. Propolisova krema zelo pomaga pri opeklinah, zaradi protivnetnega delovanja pospešuje celjenje ran. Matični mleček vpliva na proizvodnjo kolagena v fibroblastih kože. V današnjem času nenaraven način življenja, onesnaženo okolje vpliva tudi na našo kožo, čebelji pridelki pa so naravna sredstva, ki povečujejo tonus kože.
Za konec je drr. Matjaž Deželak iz Medexa predstavil njihovo preliminarno raziskavo o lastnostih kostanjevega medu. Ugotovili so, da se slovenski kostanjev med bistveno loči od ostalih botaničnih tipov glede na vsebnost nekaterih antioksidantov in spojin, ki absorbirajo ultravijolično svetlobo. Nadaljnje raziskave bodo usmerjene v identifikacijo teh biomarkerjev slovenskega kostanjevega medu. Pričakujejo vsaj potrditev že znanih kostanjevih biomarkerjev, ali celo identifikacijo povsem novega biomarkerja, značilnega izključno za slovenski kostanjev med.

S simpozijem se spomnimo dr. Filipa Terča, ki je s piki čebel zdravil bolnike v Mariboru, zato simpoziji o apiterapiji tudi potekajo v Mariboru. Dvakrat letno se simpatizerji apiterapije zberejo in napolnijo predavalnico Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
V oktobru (20.10.2018) je potekal tudi simpozij apitearpije v Zagrebu, kjer smo Slovenci predstavili apiterapijo v Slovenijo. Iva Karnik je predstavila izdelke iz čebeljih pridelkov ter lastnosti osnovnih čebeljih pridelkov, Zrinka Franić, dr. med. je predstavila reakcije po pikih čebel ter prvo pomoč pri tem. Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje uporabe apifito kozmetike pri živalih, predvsem pri žuljih psi, ki zelo veliko ležijo. Danijela Đurak pa je predstavila edukativni urbani čebelnjak, ki ga imajo na obrobju mesta Zagreba oskrbujejo otroci in mladostniki iz popravnega doma, odvisniki v procesu odvajanja, kaznjenci,.. in na ta način prispevajo nekaj s skupnosti. S predstavniki Hrvaškega apiterapevtskega društva smo stkali prijateljske vezi in verjamemo, da se s povezovanjem in deljenjem izkušenj lahko drug od drugega marsikaj naučimo.

Mednarodni simpozij o apiterapiji 2017

ČZS, JSSČ, že več let organizira dan apiterapije. V zadnjem času je dan posvečen dr. Filipu Terču, zato poteka v Mariboru, pri organizaciji pa sodeluje tudi ČZD Maribor. Letos je dogodek potekal 11. novembra v Mariboru. Po pozdravnih govorih je g. Noč v delu čebeljih pridelkov in apiterapije predstavil knjigo Brez čebel ne bo življenja. Tudi letos smo imeli priložnost v goste povabiti dr. Thomasa Glogerja in Miljena Bobića iz Nemčije.
Dr. Thomas Gloger je kemik in čebelar, ki se ukvarja z apiterapijo, prideluje apilarnil, propolis, matični mleček, čebelji strup ter izdelke iz čebeljih pridelkov, izvaja masaže, raziskuje … Predstavil je čebelji strup in propolis v vodni raztopini. Tako kot je ugotovil že dr. Filip Terč, čebelji strup pomaga pri revmatizmu, pomagal pa naj bi tudi pri artritisu, boreliozi, avtoimunskih boleznih (multipla skleroza, Parkinsonova bolezen), raku, aidsu, kožnih boleznih (akne, herpes, luskavica, bradavice) pa tudi pri poškodbah pri športu (npr. teniški komolec). V apiterapiji se uporablja holistični pristop zdravljenja, kar pomeni, da moramo ob uporabi čebeljega strupa spremeniti tudi način življenja. Izogibati se moramo hrani, ki vsebuje dušik, kar pomeni, da moramo uživati manj mesa, stročnic, uživati pa moramo med ter svežo hrano, ki vsebuje veliko antioksidantov (propolis in kurkuma). Ob tem je treba razstrupiti telo, za kar lahko uporabimo propolis v kombinaciji z živo zemljo, kitajskimi gobami in celo s strupom kače. Priporoča tudi uživanje kapsul s koktajlom bifidobakterij, ki niso razgradljive v želodcu, temveč v črevesju. Veliko se moramo gibati, izogibati se moramo alkoholu, priporoča tudi medeno masažo. Brez upoštevanja naštetega metoda s strupom ne bo uspešna. Čebeljega strupa ne smemo uporabljati v primeru alergij na strup, ob menstruaciji, ni primeren za doječe matere in otroke pod 5 let, v primeru slabe kondicije, kroničnih bolezni: tuberkuloza, hepatitis, okvare ledvic, jeter, obolenje srca ali pljuč, vnetja, rak po celem telesu, razjede v prebavnem traktu, ciroza jeter, pri težkih psihiatričnih obolenjih, ne smemo ga jemati takoj pred in po jedi. Strup lahko apliciramo s čebeljimi piki ali mikropiki, kjer s pomočjo posebne pincete vzamejo želo iz čebele in ga uporabijo na 20–30 mestih. Mikropiki pomagajo pri gubah, aknah, praskah, brazgotinah, luskavici, nevrodermatitisu, pasavcu.
Gloger je predstavil tudi uporabo v vodi topnega propolisa. Propolis ima zelo zapleteno sestavo, nekatere njegove snovi so topne, nekatere pa netopne v vodi. Navadno propolis raztapljamo v 70-% alkoholu, višje koncentracije bi raztopile tudi vosek, ki pa deluje samo kot balast. Oralno uživanje alkoholnih raztopin propolisa povzroča težave, saj ko pridejo v stik z vodo, v vodi netopne snovi propolisa tvorijo kosmiče, ki pa jih naše telo ne more prebaviti, zato se izločijo iz telesa. V ta namen se v propolisovo raztopino doda lecitin, ki obda netopne dele, tako da se tvorijo majhni vezikli, ki imajo podobno sestavo kot membrane naših celic, zato jih naše telo lahko uporabi (resorbira). Čebelar kupi »lecitin kit« in doda propolis, raztopljen v 70-% alkoholu.
Miljen Bobić, apiterapevt, sicer slovanskega rodu, je predstavil svoje izkušnje pri apliciranju strupa v svoji 16-letni praksi. Kot »heilpraktiker« v Nemčiji ima možnost, da ljudi zdravi s čebeljimi piki. Preden začne terapijo, se vedno prepriča, da oseba ni alergična na čebelji strup, kar mora biti dokazano z laboratorijskim izvidom. Strup je uporabljal pri bolnikih z luskavico, obolenjih hrbtenice, multipli sklerozi, za odstranitev bradavic, celo pri zdravljenju zoba. En primer zdravljenja s čebeljimi piki je tudi prikazal. Poleg pikov se lahko uporabljajo mikropiki, kadar pa uporaba čebeljih pikov ni možna, pa so uporabne tudi kreme s čebeljim strupom.
V Sloveniji čebelarji postopka s čebeljimi piki NE SMEJO izvajati. Da je čebelji strup uporaben pri zdravljenju, je dokazal že dr. Filip Terč, obstaja pa tudi veliko ljudi, ki je nanj alergičnih. V najslabšem primeru lahko človek umre. Čebelarji, bodite previdni, tudi če si obiskovalci samo ogledujejo čebelnjak, jih lahko piči čebela. Pri najhujših oblikah alergije štejejo minute.
G. Franc Šivic je predstavil novosti na področju apiterapije z Apimondie v Turčiji. Tam je bilo govora o uporabi apilarnila za hranjenje živali, primernosti akacijevega medu pri zdravljenju ran, medicinski uporabi kostanjevega peloda in medu, uporabi apiterapije pri multipli sklerozi ... Knjigo povzetkov z Apimondie 2017 je možno najti na naslovu:
http://www.apimondia2017.org/default.asp?p=Program.
Obiskovalcev na dnevu apiterapije je bilo veliko, kar potrjuje, da moramo podobne prireditve izvajati tudi v prihodnje. Zahvaljujem se predstavnikom ČZD Maribor za pomoč pri organizaciji dogodka.

Mednarodni simpozij o apiterapiji 2016

ČZS, JSSČ skupaj z ZČD Maribor v spomin na dr. Filipa Terča v tem mestu ob Dravi že več let pripravlja dan apiterapije. Letošnji je potekal v soboto, 8. oktobra. Po uvodnih pozdravih smo si v počastitev spomina na dr. Filipa Terča, ki je več let služboval v Mariboru, najprej ogledali film o njegovem delovanju. Film si lahko tudi sami ogledate na povezavi: http://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi/174405617.
Na simpozij smo povabili dr. Thomasa Glogerja in Miljena Bobića iz Nemčije. Dr. Thomas Gloger je kemik in čebelar, ki se ukvarja z apiterapijo, izdeluje apilarnil, in mešanice z medom, prideluje med, propolis, matični mleček, čebelji strup, izvaja masaže, raziskuje … Predstavil nam je apilarnil in čebelji strup. Apilarnil pridobiva iz trotovskih ličink, tako da jih sedmi dan odvzame in stisne. Stisnjen sok vsebuje pribl. 75 % vode, in ker se zelo hitro pokvari, ga moramo takoj predelati ali zamrzniti. Konzerviramo ga lahko z medom (v razmerju 1 : 1), dodamo mu lahko tudi cvetni prah ali ga liofiliziramo (v vakuumu odstranimo vodo). Vsebuje pribl. 40 % beljakovin in aminokislin, 25 % sladkorjev, pribl. 25 % maščob, mineralne elemente (Ca, P, Zn, Mn, Fe, Cu, K, Mg), vitamine α, β-karoten, B1, B2, B3, B6, E, holin, polifenole, matične celice in hormone, npr. testosteron. Uporabljamo ga lahko proti depresijam, utrujenosti, kroničnim nevropatijam, težavam s spominom, epilepsiji in proti močenju postelje. Moškim naj bi pomagal pri impotenci, problemih z libidom in v andropavzi, dečkom pa pri razvoju testisov.
Apilarnil naj bi pomagal tudi ženskam z menstrualnimi motnjami, otrokom z motnjami v duševnem razvoju, pri težavah v šoli, presnovnih boleznih, diabetesu in težavah s kožo. Seveda pa to ni univerzalno sredstvo in je obvezno potrebna kombinacija z drugimi čebeljimi pridelki, sredstvi in zdravili. Govoril je tudi o čebeljem strupu, ob tem pa ni pozabil opozoriti na nevarnosti ob morebitnih alergijah in na prvo pomoč. Poleg neposrednih pikov čebel, vsebujejo čebelji strup tudi kreme s strupom, razpršila ipd. Uporabljamo ga za veliko različnih namenov. Več o predavatelju lahko najdete na njegovi spletni strani: www.apizentrum.ruhr.
Apiterapevt Miljen Bobić, nam je povedal, na kakšen način izvajajo apiterapijo v Nemčiji. Ta metoda zdravilske dejavnosti je v Nemčiji dovoljena. Za pridobitev poklica zdravilec (»Heilpraktiker«) je treba uspešno končati več let trajajoče šolanje. Ko nekdo postane apiterapevt, ne sme postavljati diagnoz, lahko pa svetuje, na kakšne načine je mogoče uporabljati čebelje pridelke. Apiterapevti imajo torej predvsem svetovalno vlogo. Uradna medicina ob pojavu bolezni sicer ne svetuje uporabe čebeljih pridelkov. Zdravilci morajo delovati po pravilih, ki so nastala že leta 1939, objavljena pa so tudi na spletnih straneh www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/heilprg/gesamt.pdf in http://freieheilpraktiker.com
Aleš Süssinger je predstavil apiterapijo v Rusiji od začetkov v srednjem veku do dandanes. V tej državi mora apiterapevt pridobiti višjo medicinsko izobrazbo ter potrdilo o 144-urni specializaciji s področja apiterapije, svoje znanje pa mora obnoviti oz. dopolniti po petih letih. Specialistična izobraževanja s področja apiterapije zdaj organizirajo v številnih ruskih medicinskih centrih, npr. v Moskvi, Sankt Peterburgu, Rjazanu, Čeljabinsku, Vologdi, Anapi in Omsku. Najpomembnejši je Mednarodni center tradicionalne in alternativne medicine »API« v Čeljabinsku. Ustanovljen je bil leta 1992, zdaj pa ga vodi prof. dr. Igor Vladimirovič Krivopalov - Moskvin. V njem med drugim zdravijo tudi parkinsonovo bolezen, infatilno cerebralno paralizo, osteohondrozo in multiplo sklerozo. Dr. Krivopalov - Moskvin je že leta 2003 na kongresu Apimondie v Ljubljani predstavil rezultate zdravljenja multiple skleroze s čebeljim strupom. V enajstih letih so zdravili približno 1500 bolnikov, od tega jih v času poročila 200 ni imelo nikakršnih simptomov bolezni več, pri večini preostalih pa so bile opazne pozitivne spremembe. Samo pri 5–7 odstotkih bolnikov zdravljenje ni dalo nikakršnega kliničnega učinka.
Dneva apiterapije se je udeležilo več kot 150 poslušalcev, dober obisk pa je dokaz, da moramo podobne prireditve organizirati tudi v prihodnje. Med udeleženci sta bila tudi medena princesa Dijana Božič in podpredsednik ČZS Janez Vencelj, ki je v imenu naše krovne čebelarske organizacije pozdravil vse navzoče ter se jim zahvalil za njihovo delo v prid čebelarstva.
Za pomoč pri organizaciji dogodka se zahvaljujem vsem požrtvovalnim predstavnikom ČZD Maribor.

Mednarodni simpozij o apiterapiji 2015

V okviru Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu je v sodelovanju Čebelarske zveze društev Maribor in tokrat v sodelovanju z mednarodno zvezo za apiterapijo (International Federation of Apitherapy) dne 23.10. in 24.10. potekal mednarodni simpozij o apiterapiji v spomin dr. Filipa Terča, začetnika moderne apiterapije.

Prvi dan simpozija je potekal na Lukovici, znanstvenika dr. Bratko Filipič in dr. Klemen Rihar iz Slovenije sta predstavila svoje znanstvene prispevke o uporabi matičnega mlečka in propolisa proti različnim bakterijam, dr. Maria Campos iz Španije pa je spregovorila o svojih izkušnjah uporabe čebeljih pridelkov pri različnih kliničnih raziskavah.

V popoldanskem času smo veliko govorili o cvetnem prahu pa tudi o dobrih praksah slovenskih čebelarjev in ustanov pri uporabi apiterapije pri ljudeh z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, predstavljeni so bili primeru CUDV Draga in VDC Črnomelj. Osrednje predavanje je imela dr. Maria Campos, predsednica komisije za cvetni prah v okviru mednarodne komisije za med (International Honey Commision) na temo prehranske vrednosti cvetnega prahu. O cvetnem prahu sta govorila tudi Nataša Lilek in Blaž Podrižnik iz Slovenije ter Pushpendra Singh Bhandari iz Indije. Sandra Rebek Gaperšič nam je predstavila medeno masažo, dr.Stane Klemenčič o medu in encimih, Blaž Lovrič pa apiterapijo v šolskem čebelnjaku.

V soboto smo v Mariboru gostili pet tujih strokovnjakov, dr. Gregor Pivec pa je predstavil življenje in delo dr. Filipa Terča.

János Körmendy-Rácz predsednik apiterapevtske zveza Madžarske je predstavil uporabo strupa in način izvedbe aromaterapij po Evropi, Etienne Bruneau predsednik komisije za tehnologijo pri Apimondijo je predstavil zametke dobre čebelarske prakse za pridelavo čebeljih pridelkov. Dr. Badiaa Lyoussi je spregovorila o uporabi čebeljih pridelkih terapevtikih za bolezni. Alina Varadi, nutricionistka pa je delila svoje znanje o zdravi prehrani, o apilarnilu, o zdravljenju kurjih očesc s čebeljim strupom in uporabi medu pri očesnih boleznih. Po njenih izkušnjah redna uporaba kapljice medu v oko izboljša med. Svoje delo sta predstavila tudi zdravnik Josip Lončar iz Hrvaške in Verica Milojković iz Srbije.

Simpozij je bil v spomin dr. Filipa Terča zato smo na njegov grob položili cvetje in sveče. Ob tem smo se s tujimi strokovnjaki pogovarjali o medsebojnem sodelovanju in pripravi skupne knjige o apiterapiji ter o organizaciji podobnih simpozijev.

Za konec je potekala okrogla miza, kjer so naši gostje predstavili način izvajanja apiterapije in šolanje apiterapevtov v njihovih državah.
Na koncu so predstavniki Čebelarske zveze društev Maribor in predsednik Čebelarske zveze Slovenije podelili potrdila o opravljenem usposabljanju s področja apiterapije.
Simpozij je bil uspešen, menim, da je vsak udeležencev prišel do kakšnega novega spoznanja.

Na spodnjih povezavah lahko pregledate zbornik povzetkov, ki je preveden tudi v slovenski jezik, ter predstavitve avtorjev.