Preventiva
Vzrejališča matic so zaradi intenzivnega čebelarjenja, vzreje matic in prometa čebel še posebno izpostavljena razvoju in širjenju čebeljih bolezni. Najpogostejše bolezni, ki se pojavljajo in lahko povzročajo ekonomsko škodo ali pa zaradi prisotnosti povzročiteljev bolezni predstavljajo možnost širjenja iz vzrejališč pri nas so: huda gniloba čebelje zalege, nosemavost in poapnela zalega. V vsakem čebelarstvu je prisotna tudi varoja, ki pa glede povzročanja škode in problematike zatiranja zavzema posebno mesto. V Sloveniji je pojavljanje pršičavosti (Acarapis wodi) zelo redko, ne pojavlja pa se pohlevna gniloba, ki je v nekaterih državah v Zahodni Evropi dokaj pogosta. Prav tako pri vzreji matic ekonomsko niso pomembne viroze, ki se sicer najpogosteje pojavljajo v povezavi z varojami in tudi ne druge bolezni in škodljivci in nepravilnosti v razvoju matic.
1 Preventivni pregledi matičnih družin in plemenilnikov

V vzrejališču matic je potrebno stalno spremljanje razvoja varoj in izvajanje ustreznih zatiranj. Pridobljeni podatki glede razvoja varoj v selekcijskem čebelnjaku predstavljajo
kriterij pri odbiri matičnih družin in trotarjev. Kvalitetno spremljanje zdravstvenega stanja oz. spremljanje povzročiteljev bolezni predstavlja dobro osnovo za uspešno vključevanje teh ugotovitev v delo odbire čebeljih družin. Podatki, ki se nanašajo na zdravstveno stanje, so sestavni del programa odbire in se uporabljajo pri izboljševanju genetskega potenciala kranjske čebele. Čebelje družine, matičarje in trotarje je potrebno večkrat pregledovati zaradi morebitnih znamenja bolezni, prav tako pa mora biti evidentirana tudi vsa raba različnih pripravkov in zdravil. Z nekontrolirano rabo zdravil je namreč mogoče vplivati na nekatere lastnosti družine, kot je naravna odpornost družin, toleranca do nekaterih bolezni ali parazitoz. To so pomembne lastnosti družin, ki jih pri vrednotenju v selekcijskem programu tudi moramo upoštevati. Čebelar redno pregleduje zaradi hude gnilobe čebelje zalege svoje čebelje družine, tako da pregleda celotno zalego. Pregledati je potrebno tudi vse, preko zime skladišč eno satje.
2 .Nosemavost v vzrejališču

Matica se v večini primerov okuži z mehaničnim prenosom spor noseme z ustnimi deli čebel, ki jo hranijo. Ker čebele krmilke niso aktivne v čiščenju satja, lahko matica ostane neokužena tudi v okuženi družini ali plemenilniku. Če je okužba zelo močna, je vzrejališče treba tudi začasno zapreti.
Obstaja pa tudi določena stopnja tolerance matice na spore noseme. Pri enaki infektivni dozi spor nekaj matic preživi dlje časa kot večina, čeprav obstaja povezava med skrajševanjem življenja matice in povečevanjem doze spor noseme. Nihanja v intenzivnosti razvoja spor v prebavilih matice kažejo na možnost selekcije, na odpornost proti nosemavosti.
2.1. Pregledi delavk in matic
Glede na pogosto pojavljanje nosemavosti, so priporočljivi večkratni preventivni pregledi čebel delavk in matic.
Odvzem vzorca čebel in pregled na nosemavost

Slika prikazuje vidno polje pri mikroskopskem pregledu čebel na spore N. apis. Spore so ovalneoblike, podobne zrnu riža. Potrebna mikroskopska povečava je 400 X.
Kadar odvzamemo vzorec čebel delavk za pregled na nosemavost, je koristno vedeti, da nam največ povedo rezultati pregleda odraslih izletnih čebel. Zato je najprimerneje, da naberemo 10 do 20 izletnih čebel iz vsakega panja. Čebele lahko pregledamo posamično, kot celoten vzorec, ali pa jih združujemo glede na željeno število pregledanih družin. Stanje okuženosti čebelje družine s sporami noseme se v kratkem časovnem obdobju, predvsem v spomladanskem in zgodnjem poletnem obdobju, lahko hitro spreminja. To je tudi najpomembnejši razlog, da potrebujemosprotne rezultate preiskave na prisotnost spor in to v času odvzema vzorca čebel. Za pregled matice na spore noseme, le-te ni potrebno žrtvovati. Pregled iztrebkov matice nam da točno sliko glede njene okuženosti. Potrebno je poudariti, da pri sprotnem zmanjševanju okuženosti čebel delavk v plemenilniku obstaja tudi manjša možnost okužbe matice.
prof.dr. Aleš Gregorc