1. Domov
2. Čebelarstvo
3. Vzreja matic

Preventiva

Vzrejališča matic so zaradi intenzivnega čebelarjenja, vzreje matic in prometa čebel še posebno izpostavljena razvoju in širjenju čebeljih bolezni. Najpogostejše bolezni, ki se pojavljajo in lahko povzročajo ekonomsko škodo ali pa zaradi prisotnosti povzročiteljev bolezni predstavljajo možnost širjenja iz vzrejališč pri nas so: huda gniloba čebelje zalege, nosemavost in poapnela zalega. V vsakem čebelarstvu je prisotna tudi varoja, ki pa glede povzročanja škode in problematike zatiranja zavzema posebno mesto. V Sloveniji je pojavljanje pršičavosti (Acarapis wodi) zelo redko, ne pojavlja pa se pohlevna gniloba, ki je v nekaterih državah v Zahodni Evropi dokaj pogosta. Prav tako pri vzreji matic ekonomsko niso pomembne viroze, ki se sicer najpogosteje pojavljajo v povezavi z varojami in tudi ne druge bolezni in škodljivci in nepravilnosti v razvoju matic.

1 Preventivni pregledi matičnih družin in plemenilnikov Problematiko zdravstvenega varstva čebel v vzrejališčih pri nas obravnavamo predvsem s stališča poznavanja in odkrivanja znamenj bolezni, ter možnosti ugotavljanja povzročiteljev. Vsi ti preventivni dejavniki imajo prednost pred samim zdravljenjem bolezni. V vzrejališču prav spremljanje razvoja povzročiteljev bolezni lahko prispeva h kvaliteti in uspešnosti odbire ter določanju matičarjev in trotarjev. Raba zdravilnih sredstev je v vzrejnem čebelnjaku lahko celo v nasprotju s cilji odbire in izključuje možnost uspešnega izvajanja predvidenih vzrejnih metod. Posebno pozornost je potrebno posvečati pogostim natančnim pregledom čebelje zalege in mikroskopskemu pregledu čebel delavk in matic na prisotnost spor Nosema apis. Gospodarsko najpomembnejša je nosemavost, ki je običajno v taki obliki, da je čebelar sploh ne opazi. Spore noseme v prebavilih starih čebel se pojavljajo v odvisnosti od letnega časa, pašnih pogojev in tudi od higiene čebelarjenja. Redna zamenjava satja, razkuževanje satja, satnih okvirjev in notranjosti panja, napajališč namreč znatno prispeva k zmanjševanju stopnje okuženosti čebel s sporami noseme in posredno k zmanjševanju možnosti okužbe matic. V naših raziskavah smo ugotovili, da k zmanjševanju okuženosti matic pripomore naseljevanje plemenilnikov z mladimi neokuženimi delavkami. Cilj naše vzreje matic je zmanjševati stopnjo okuženosti čebeljih družin v vzrejališč u s sporami noseme in s tem zmanjšati možnost okužbe matic. Nosemave matice namreč po dodajanju pogosteje niso sprejete in odmrejo. Čebelar ugotovi posledico, to je preleganje matic, včasih tudi posledični propad čebelje družine.

V vzrejališču matic je potrebno stalno spremljanje razvoja varoj in izvajanje ustreznih zatiranj. Pridobljeni podatki glede razvoja varoj v selekcijskem čebelnjaku predstavljajo
kriterij pri odbiri matičnih družin in trotarjev. Kvalitetno spremljanje zdravstvenega stanja oz. spremljanje povzročiteljev bolezni predstavlja dobro osnovo za uspešno vključevanje teh ugotovitev v delo odbire čebeljih družin. Podatki, ki se nanašajo na zdravstveno stanje, so sestavni del programa odbire in se uporabljajo pri izboljševanju genetskega potenciala kranjske čebele. Čebelje družine, matičarje in trotarje je potrebno večkrat pregledovati zaradi morebitnih znamenja bolezni, prav tako pa mora biti evidentirana tudi vsa raba različnih pripravkov in zdravil. Z nekontrolirano rabo zdravil je namreč mogoče vplivati na nekatere lastnosti družine, kot je naravna odpornost družin, toleranca do nekaterih bolezni ali parazitoz. To so pomembne lastnosti družin, ki jih pri vrednotenju v selekcijskem programu tudi moramo upoštevati. Čebelar redno pregleduje zaradi hude gnilobe čebelje zalege svoje čebelje družine, tako da pregleda celotno zalego. Pregledati je potrebno tudi vse, preko zime skladišč eno satje.

2 .Nosemavost v vzrejališču Pri nosemavosti v vzrejališču gre za pojavljanje spor noseme v prebavilih matice ali delavk. Takrat govorimo o subklinični obliki nosemavosti. Kadar pa se pojavijo klinični, vidni znaki nosemavosti, v laboratoriju pa se ugotovijo spore N. apis govorimo, da so čebelje družine zbolele za nosemavostjo, bolezen pa ustrezno zdravimo. V vzrejališčih matic gre predvsem za subklinične primere. Čebelje družine, ki so v vzrejališču in z njimi pogosto manipuliramo, so veliko bolj nosemave kot nemanipulirane družine. Zato so v vzrejališčih ugodne razmere, da se okužijo mlade matice in čebele spremljevalke, ki so namenjene tržišču. Matica se okuži v stiku z bolnimi čebelami v čebelji družini ali pogosteje že v plemenilniku. Na pojavljanje nosemavosti vpliva več dejavnikov, ki so izraziti pri masovni vzreji matic. V postopkih take vzreje je potrebno večkratno poseganje v družine, še posebno ko gre za manjše skupine čebel, kot je plemenilnik. Čebele zaradi tega ne morejo vzdrževati optimalnih življenjskih razmer v svoji sredini. Z nosemo okužene matice odmrejo v povprečju v 25 dneh. Nosemavost je tudi glavni razlog preleganja matic v družinah, ki so že sprejele mlado matico. Ko v transportne matičnice poleg matice naselimo stare delavke, se okuži s sporami noseme več matic, kot v matičnicah, kjer dodamo mlade delavke. Čebelarji ugotavljajo prekomerno preleganje matic po sprejetju v čebelji družini. Velik del (88 %) preleženih matic je posledica nosemavosti, ki so se okužile v plemenilniku ali med transportom. Kupec pa mora imeti zagotovilo, da vzrejevalec prodaja zdrave, visoko kvalitetne rodovniške matice. Za to pa je potrebna pravilna tehnologija vzreje in transporta matic. Glede na to, da se nosemavost pogosteje pojavlja v družinah, ki so brezmatične ali pogosteje manipulirane (štarter, rednik, družina za shranjevanje matic), je vprašanje ustrezne tehnologije vzreje matic še posebno pomembno.
Matica se v večini primerov okuži z mehaničnim prenosom spor noseme z ustnimi deli čebel, ki jo hranijo. Ker čebele krmilke niso aktivne v čiščenju satja, lahko matica ostane neokužena tudi v okuženi družini ali plemenilniku. Če je okužba zelo močna, je vzrejališče treba tudi začasno zapreti.
Obstaja pa tudi določena stopnja tolerance matice na spore noseme. Pri enaki infektivni dozi spor nekaj matic preživi dlje časa kot večina, čeprav obstaja povezava med skrajševanjem življenja matice in povečevanjem doze spor noseme. Nihanja v intenzivnosti razvoja spor v prebavilih matice kažejo na možnost selekcije, na odpornost proti nosemavosti.

2.1. Pregledi delavk in matic

Glede na pogosto pojavljanje nosemavosti, so priporočljivi večkratni preventivni pregledi čebel delavk in matic.

Odvzem vzorca čebel in pregled na nosemavost

Kadar odvzamemo vzorec čebel delavk za pregled na nosemavost, je koristno vedeti, da nam največ povedo rezultati pregleda odraslih izletnih čebel. Zato je najprimerneje, da naberemo 10 do 20 izletnih čebel iz vsakega panja. Čebele lahko pregledamo posamično, kot celoten vzorec, ali pa jih združujemo glede na željeno število pregledanih družin. Stanje okuženosti čebelje družine s sporami noseme se v kratkem časovnem obdobju, predvsem v spomladanskem in zgodnjem poletnem obdobju, lahko hitro spreminja. To je tudi najpomembnejši razlog, da potrebujemosprotne rezultate preiskave na prisotnost spor in to v času odvzema vzorca čebel. Za pregled matice na spore noseme, le-te ni potrebno žrtvovati. Pregled iztrebkov matice nam da točno sliko glede njene okuženosti. Potrebno je poudariti, da pri sprotnem zmanjševanju okuženosti čebel delavk v plemenilniku obstaja tudi manjša možnost okužbe matice.

prof.dr. Aleš Gregorc