Medonosna čebela
Medonosna čebela (Apis mellifera L.) je razvrščena v šesto deblo, med členonožce. Njeno mesto v sistematiki je torej tako:
| Deblo | členonožci | Arthropoda |
| Razred | žuželke | Insecta |
| Red | kožekrilci | Hymenoptera |
| Družina | prave čebele | Apidae |
| Rod | čebele | Apis |
| Vrsta | medonosna | mellifera |
Nekatere evropske rase medonosne čebele Apis mellifera:
Podvrsta (rasa)
A. m. carnica Polmann (1879) kranjska čebela
A. m. ligustica Spinola (1806) italijanska čebela
A. m. macedonica (Ruttner 1988) makedonska čebela
A. m. sicula Montagno (1911) sicilijanska čebela
A. m. cecropia Kisenwetter (1860) grška čebela
A. m. mellifera Linnaeus (1758) temna čebela
A. m. iberica Goetze (1964) iberska čebela
Kranjska čebela
Ozemlje sedanje Slovenije je izvirno območje kranjice, imenovane tudi kranjska sivka – Apis mellifera carnica. Na oprsju ima rjavkastosive dlačice, zadkovi obročki so temni s svetlejšimi pegami na prvem in drugem obročku. Morfološka lastnost je tudi značilen kubitalni indeks. Za kranjsko čebelo je značilna skromna poraba zimske zaloge hrane. Prezimuje v manjši skupnosti. Spomladi je razvoj buren in je družina hitro toliko razvita, da je sposobna za izkoriščanje paše. Na zmanjšanje paše v naravi se prilagodi z zmanjšanjem obsega zaleganja. Za našo čebelo je tudi značilna večja sposobnost orientacije, ki jo je domnevno pridobila zaradi čebelarjenja v manjših panjih, zloženih v skladovnici. Je tudi dobra graditeljica satja in ni znana po intenzivnem propoliziranju, kot nekatere druge rase čebel. Izrazitejša kot pri drugih rasah je v sodobnem čebelarjenju
nezaželena nagnjenost k rojenju. Ta se kaže v daljšem rojilnem obdobju in v večjem številu rojev v sezoni. Z ustrezno čebelarsko tehnologijo je mogoče zmanjšati pogostnost rojenja in tako povečati uspešnost čebelarjenja. Posebna prednost kranjske sivke je tudi mirnost, ki se odraža v mirnem sedenju čebel na zaleženem satu, potem ko ga izvlečemo iz gnezda in manjšem številu pikov v primerjavi z nemirnimi oz. agresivnimi čebelami.
Vse omenjene lastnosti v čebelji družini lahko spremljamo in predstavljajo osnovne kriterije odbire v čebelarstvu in so osnova vzreje rodovniških matic. Kranjska čebela je v Sloveniji zaščitena rasa in čebelarjem ni dovoljeno vnašati drugih čebel. V okviru
Kmetijskega inštituta Slovenije potekajo tudi raziskave morfoloških in gospodarskih lastnosti kranjice.
Od leta 2004 vodimo izvorno rodovniško knjigo za plemenske kranjske čebele, v katero so lahko vpisane le čebele na osnovi ugotovljenih navedenih značilnosti in
lastnosti. Vzrejna postaja Zelenica je registrirana za vzrejo rodovniških čebeljih matic. Te matice ustrezajo vsem lastnostim kranjske čebele in so vpisane v izvorno rodovniško knjigo.
 Slika 1: Matica, trot in delavka |
Morfološke značilnosti:
Matica:
• svetlo rjava, usnjato rjava ali temno obarvana
• dobro razvito, čvrsto oprsje in dolg, zašiljen zadek
Čebela delavka:
• srednje velika, vitka, splošna barva je siva, noge so dolge
• zadek je zašiljen, temen, na prvem širokem obročku bočno se lahko pojavljajo usnjeno rjave pike ali lise, prvi obroček je lahko v celoti usnjeno rjav
• dlačice na obročkih zadka so sive do rumenkastosive in predstavljajo pas - toment, ki je širok in vpadljiv
• dlačice 5. zadkovega obročka so goste in kratke (0.25– 0.35 mm)
• kubitalni indeks (razmerje odsekov spodnje žile tretje kubitalne celice prednjega krila) je 2.7 (2.4 – 3.0).
• rilček je dolg 6.4 – 6.8 mm
Trot:
• zadek je temen, nikoli rumen
• dlake so sive do rjavo sive
• kubitalni indeks je 2.0 (1.8 – 2.3)
 Slika 2: b) Kubitalni indeks (Ki) predstavlja razmerje odsekov na spodnjem delu tretje kubitalne celice. Ki=a/b |
Etološke značilnosti:
• zelo mirna, redko pika
• mirno sedi na satju
• odlikuje se po donosu
• se ne zaleta v tuje panje
• prezimuje v razmeroma majhnih družinah in porabi zmerne zaloge hrane
• izrazito intenziven spomladanski razvoj, dobro zalega
• nagnjena k rojenju
V izvorno rodovniško knjigo za plemenske kranjske čebele so lahko vpisane le čebele na osnovi ugotovljenih navedenih značilnosti in lastnosti.
prof.dr. Aleš Gregorc