1. Domov
2. Čebele
3. Čebelji pridelki

Čebelji strup

Čebelji panj je za marsikatero žival velika skušnjava. Roparji v njem najdejo med, cvetni prah in zalego. Čebele ogrožajo miši, ose, sršeni pa tudi sosednje čebelje družine.
Čebele so razvile učinkovit obrambni sistem. Pred vsiljivci se branijo s strupenimi piki. Želo se izdere in močan vonj privabi vedno nove čebele, ki pikajo vsiljivca. Čebele so se razvile v to smer, da nekaj sto žrtvovanih osebkov v skupnosti ne pomeni veliko, je pa usodno za večino manjših vsiljivcev. Želo živi izven čebele toliko časa, da mišičje iztisne vsebino celotnega strupnega mešička. 

Želni aparat 
Čebele strup v žival vbrizgajo s pomočjo žela. Z želom so opremljene le delavke in matica, troti ga nimajo. 
Leži znotraj sedmega zadkovega obročka in je nastalo s preobrazbo 8. in 9. zadkovega obročka.
Želo je zgrajeno je iz treh delov – žlebiča in dveh bodalc. Žlebič ima na koncu tri pare majhnih stranskih zobcev, bodalci pa imata 9-10 nazaj ukrivljenih kaveljcev. Ob obeh robovih žlebiča tečeta dve tirnici po utorih, ki jih imata bodalci po vsej svoji dolžini. Zato se bodalci lahko pomikata le naprej in nazaj. V sredini med njima nastaja strupni kanal. Žlebič se na zgornjem koncu razširi v betičast nastavek, ki je povezan s strupnim mehurjem, ki predstavlja rezervoar dolge ozke strupne žleze.
Kadar čebela vbada, ukrivi zadek navzdol ter potisne bodalci in žlebič v podlago. 
Bodalci se izmenično premikata in se s kaveljci oprijemljeta notranjih robov rane in tako želo prodira vse globlje, obenem pa se vanj iztiska strup. 
Kadar čebela vbode v mehko podlago, zaradi kaveljcev žela ne more več izvleči iz rane. Ko se skuša rešiti, si želo izruje.
Skupaj z želom si iztrga tudi želno mišičnino, zadnji del prebavne cevi z blatnikom in zadnji živčni vozelj, ki oživčuje želo in strupni aparat. 
Prizadeta čebela običajno kmalu umre. 
Kadar pa čebela vbada v trdo podlago, kot je hitinski oklep drugih žuželk, lahko izvleče želo iz rane, saj se nastala rana na robovih ne krči. 



Kdaj začne nastajati strup v strupnih žlezah? 
Ob izleganju čebele je strupni mehur popolnoma razvit, strup pa šele začenja nastajati. 
Po 15-20 dneh ga je v mešičku že približno 0,3 mg. 
Njegova količina se nato spreminja glede na letni čas in kakovost paše in se giblje med 0,3 in 0,4 mg. 
Proti jeseni se se količina strupa zmanjšuje in se čez zimo ne spreminja. 
Zato piki pozno jeseni in zgodaj spomladi niso tako boleči. 

Sestava čebeljega strupa 
Čebelji strup je koktejl različnih učinkovin, ki z medsebojnim delovanjem v dani količini strupa povzročijo kar največjo škodo: 
Želo se zažre globoko v tkivo. 
Hlapne snovi iz strupa povzročijo pekočo bolečino. 
Encima fosfolipaza A2 in hialuronidaza tkivo nato razrahljata, da se strup lažje širi. 
Melitin je nevrotoksičen, poleg tega pa naredi pore v celice in jih s tem uniči. 
Apamin močno deluje na živčni sistem in povzroča krče. 
Poseben peptid povzroči sprostitev histamina iz mastocitov, posledica tega pa je alergijska reakcija (v najhujšem primeru anafilaktični šok). K slednji prispevajo tudi apamin, hialuronidaza in predvsem fosfolipaza A2, ki je glavni alergen čebeljega strupa. 
Nekaj histamina prisotnega že v strupu samem. 
Alarmni feromon, ki se sprosti ob piku, močno razdraži okoliške čebele, ki napadejo pičeno mesto.
V strupu so tudi mravljična, klorovodikova in fosforna kislina, acetilholin ter ioni magnezija. 

Čebelji strup deluje aseptično – vodne raztopine strupa 1:50000 so še vedno sterilne. 
 

KOMPONENTA	DELOVANJE
melitin (polipeptid, zgrajen iz 26 aminokislin) Spada med porine; 4 molekule melitina stvorijo poro v celični membrani, ki povzroči puščanje celične vsebine in propad celice.	inhibitorno deluje na centralni živčni sistem blokira živčno mišične in ganglijske sinapse kontrakcija progastih in gladkih mišic mastocitoliza antibakterijsko in protiglivno protitumorsko sproščanje histamina poveča prepustnost žil hemoliza znižanje krvnega tlaka protivnetno delovanje nima antigenskih lastnosti, kar pomeni, da ga naše telo ne prepozna kot tujek stimulira hipofizo in s tem sproščanje kateholaminov in kortizola; poveča nivo kortizola v plazmi deluje na biološke membrane
apamin (polipeptid iz 18 aminokislin)	antigenske lastnosti delovanje na živčni sistem protivnetno delovanje
degranulator mastocitov	pripisujejo mu močno protivnetno delovanje pri zaviranju razvoja vrste artritisa
adolapin	analgetik protivnetno delovanje
kardiopeptid	poveča tako moč kot tudi frekvenco kontrakcije srca z zelo majhnim učinkom na koronarno cirkulacijo deluje proti aritmiji stimulira hipofizo in s tem sproščanje kateholaminov in kortizola
hialuronidaza	depolimerizira molekule hialuronske kisline v tkivu in s tem pospeši širjenje strupa po tkivu poveča prepustnost kapilar antigensko delovanje anafilaktogen!
fosfolipaza A	deluje na fosfolipide in na določenih mestih povzroča hidrolizo estrskih vezi preprečuje delovanje trombokinaz, na čemer temelji protikoagulacijski učinek čebeljega strupa mastocitolitična sproščanje histamina depresor krvnega pritiska antigenske lastnosti – je glavni alergen čebeljega strupa antagonist stafilokoknega alfa toksina in tetanus toksina antitumorsko delovanje

Kako do čebeljega strupa? 
Strokovnjaki so do pred kratkim uporabljali strup živih čebel, zdravili so kar s čebeljimi piki. 
V Rusiji so čebele ujeli v kozarec in jih omamili z etrom, pri čemer so spustile strup na stene kozarca. 
Strup se lahko zbira tudi tudi tako, da čebelo prisilimo, da piči stekleno ploščo in pusti strup na njej.
Novejše zbiranje strupa temelji na draženju z impulzi električnega toka. Za podlago uporabimo temno steklo. 

Uporaba čebeljega strupa 
Čebelji strup je specializiran proizvod, ki ga ni veliko na svetovnem trgu. 
Večino tega strupa uporabljajo za farmacevtske proizvode pri zdravljenju sklepnih obolenj itn.
Nepogrešljiv je za desenzibilizacijo pacientov, ki so občutljivi na čebelji pik. 

Zdravilni učinki čebeljega strupa 
Splošno znane ugotovitve iz ljudskega zdravilstva, pa tudi izkušnje številnih zdravnikov kažejo, da ima čebelji strup določene zdravilne lastnosti. 
Način delovanja še ni dovolj dobro raziskan, potrjeno pa je, da čebelji strup v določenih primerih zmanjšuje in odstranjuje bolečine,
znižuje krvni tlak, 
zmanjšuje količino holesterola v krvi, 
povišuje splošno napetost mišičnega tkiva in 
povišuje delovno sposobnost organizma. 

Čebelji strup lahko vnašamo v organizem na različne načine in ne le s piki čebel. 
Najenostavnejša je uporaba v obliki mazila, ki ga pripravijo iz čistega strupa v prahu, belega vazelina in salicilne kisline. Zadnja omehča površinski del kože in poveča njeno prepustnost. 
Vbrizgavanje v kožo - intradermalno - ima določeno prednosti v primerjavi z zdravljenjem z vbodi. 
Uporabimo ga lahko v kateremkoli letnem času, tudi tedaj, ko čebel ni na voljo, poleg tega lahko natančno določimo količino strupa. 

ZELO PREVIDNO!!!! 
Zaradi nevarnosti alergije in anafilaktičnega šoka se lahko s čebeljim strupom zdravimo le pod strogo zdravniško kontrolo.
Nevešča uporaba čebeljega strupa lahko povzroči nepopravljivo škodo. 
Pri ljudeh, ki so na to snov preobčutljivi, lahko čebelji strup v najslabšem primeru povzroči celo smrt! 

Avtor: Stane Plut