Matični mleček


Matični mleček je izloček krmilne in čeljustne žleze čebel delavk, starih od 6 do 15 dni, in ima ključno vlogo pri razvoju matice v družini.

 

Danes matični mleček uporabljajo v farmaciji, prehranski industriji kot tudi v kozmetiki. Uvrščamo ga med funkcionalna živila, saj so rezultati raziskav pokazali, da ima matični mleček številne funkcionalne lastnosti, kot so antibakterijska aktivnost, protivnetna aktivnost, dezinfekcijsko delovanje, antioksidativna učinkovitost, antitumorsko delovanje,... Biološka aktivnost matičnega mlečka se večinoma pripisuje bioaktivnim maščobnim kislinam, proteinom in fenolnim spojinam. Različne možnosti uporabe matičnega mlečka dajejo temu čebeljemu pridelku velik pomen.

 

Zakonodaja, ki bi določala minimalne kriterije kakovosti matičnega mlečka, še ni uveljavljena, v letu 2016 je bil sprejet standard ISO 12824:2016, ki opredeljuje dva tipa matičnega mlečka, tip 1, kadar je hrana čebel izključno njihova naravna hrana (cvetni prah, med ali nektar), v primeru matičnega mlečka tipa 2 pa so poleg naravne hrane dovoljena še druga hranila (beljakovine, ogljikovi hidrati).

 

  1. NASTANEK MATIČNEGA MLEČKA

Matični mleček izločajo mlade čebele delavke od 6. do 15. dneva starosti. Nastaja v njihovih krmilnih in mandibularnih žlezah. V tem času mlade čebele imenujemo čebele dojilje. Z matičnim mlečkom hranijo vse čebelje ličinke tri dni, po tretjem dnevu pa samo ličinko, iz katere se bo razvila matica. Kaj se bo razvilo iz oplojenega jajčeca, čebela delavka ali matica, je odvisno samo od hrane. Matica se celo življenje prehranjuje samo z matičnim mlečkom.

 

Zaradi hranjenja z matičnim mlečkom se matica bistveno razlikuje od čebele delavke. Je dvakrat večja od čebele, razvije se ji sposobnost zaleganja jajčec in živi 4–5 let, čebela delavka pa v povprečju 45 dni (razen zimskih čebel).

 

  1. LASTNOSTI SVEŽEGA MATIČNEGA MLEČKA

 Matični mleček je pretežno topen v vodi, ima nizko vrednost pH (med 3,5 in 4,5), specifična gostota je 1,1 g/ml. Viskoznost matičnega mlečka je odvisna od vsebnosti vode in starosti – če je shranjen na sobni temperaturi, počasi postaja bolj viskozen. Do teh sprememb pride zaradi delovanja encimov in reakcij med maščobami in beljakovinami. Kakovost matičnega mlečka se tako poslabša. Star matični mleček, ki ni pravilno skladiščen, je tudi temnejše barve in ima lahko aromo po žarkem.

 

Senzorične značilnosti svežega matičnega mlečka

Barva: od umazano bele do belo rumene.

Barva matičnega mlečka

 

Videz: kremasta, viskozna struktura, običajno nehomogena, ker vsebuje netopna zrnca različnih oblik in velikosti.

Vonj: kiselkast, oster.

Okus: izrazito kisel, rahlo trpek, rahlo sladek, oster, pekoč pookus.

Napake: po daljšem skladiščenju barva postaja temnejša, bolj rumena, matični mleček lahko postane žarek.

 

  1. SESTAVA MATIČNEGA MLEČKA

Sestava matičnega mlečka je dokaj kompleksna. Sestavljajo ga voda, maščobe, beljakovine, sladkorji, aminokisline, organske kisline, steroli, estri, fenolne spojine, minerali, elementi v sledovih in druge snovi (preglednica 21) (Sabatini in sod., 2009). Sestava sladkorjev, vsebnost vode, beljakovin in 10-hidroksi-2-decenojske kisline (10-HDA) so najbolj pomembni kriteriji za karakterizacijo matičnega mlečka.

 

 Sestava svežega in liofiliziranega matičnega mlečka (Sabatini in sod., 2009; ISO, 2016)

 

Parameter

Sabatini in sod. (2009)

ISO (2016): svež MM

svež MM

liofiliziran MM

MM tip 1

MM tip 2

Vsebnost vode (g/100 g)

60-70

< 5

62,0-68,5

62,0-68,5

Vsebnost maščob (g/100 g)

3-8

8-19

2-8

2-8

Vsebnost 10-hidroksi-2-decenojske kisline (10-HDA) (g/100 g)

≥ 1,4

> 3,5

≥ 1,4

≥ 1,4

Vsebnost beljakovin (g/100 g)

9-18

27-41

11-18

11-18

Vsebnost sladkorjev (fruktoza + glukoza + saharoza) (g/100 g)

7-18

/

/

/

Vsebnost skupnih sladkorjev (g/100 g)

/

/

7-18

7-18

Vsebnost fruktoze (g/100 g)

3-13

/

2-9

2-9

Vsebnost glukoze (g/100 g)

4-8

/

2-9

2-9

Vsebnost saharoze (g/100 g)

0,5-2,0

/

< 3

-

Vsebnost erloze

/

/

< 0,5

-

Vsebnost maltoze

/

/

< 1,5

-

Vsebnost maltotrioze

/

/

< 0,5

-

Vsebnost pepela (g/100 g)

0,8-3,0

2-5

/

/

Vrednost pH

3,4-4,5

3,4-4,5

/

/

Kislost (ml 0,1 M NaOH/g)

3,0-6,0

/

3,0-5,3

3,0-5,3

Furozin (mg/100 g beljakovin)

< 50

/

/

/

MM: matični mleček; /: ni podatka; -: se ne uporablja

 tip 1: hrana čebel je izključno njihova naravna hrana (cvetni prah, med ali nektar)

tip 2: poleg naravne hrane za čebele so dovoljena še druga hranila (beljakovine, ogljikovi hidrati)

Sestava je odvisna od sezonskih in okoljskih dejavnikov. Na vsebnost ogljikovih hidratov in maščob ima sezona velik vpliv, manjši na vsebnost beljakovin in vode, medtem ko vsebnost pepela in vrednost pH nista odvisna od sezonskih vplivov. Na vsebnost sladkorjev vpliva med drugim čas pridelave. Sicer v sestavi matičnega mlečka različnega geografskega porekla niso ugotovili značilnih razlik. Do razlik prihaja predvsem zaradi različne prehrane in starosti čebel proizvajalk, rase čebel ter od načina pridobivanja in shranjevanja matičnega mlečka.

 

 Matični mleček vsebuje tudi pelod rastlin, na katerih so čebele nabirale nektar in pelod, zato na osnovi pelodne analize matičnega mlečka lahko sklepamo na njegovo poreklo.

 

 Najbolj značilna snov v matičnem mlečku je 10-hidroksi-2-decenojska kislina (10-HDA).

 Značilna je samo za matični mleček, zato je njena vsebnost v matičnem mlečku pomemben kriterij njegove pristnosti.

  1. SKLADIŠČENJE MATIČNEGA MLEČKA

Matični mleček je občutljiv na toploto, svetlobo in zrak. V primeru neprimernega skladiščenja potemni, poveča se mu viskoznost, pojavijo se večje netopne frakcije proteinov, zmanjša se vsebnost prostih aminokislin in aktivnost encima glukoza oksidaza (Hu in sod., 2017). Matični mleček lahko med skladiščenjem postane žarek. Povečana viskoznost je posledica v vodi netopnih dušikovih spojin, njihova vsebnost pa se poveča zaradi aktivnosti encimov in interakcije med maščobno in beljakovinsko frakcijo.

 

Raziskave so pokazale, da se matični mleček najbolje ohrani z zmrzovanjem na –20 °C.  Zmrznjen je uporaben tudi do 3 leta, pri tem načinu ostaneta tudi barva in viskoznost skoraj nespremenjeni. Lahko se ga tudi liofilizira.

Hranjenje v hladilniku pri +4 °C je nekoliko slabši, vendar  sprejemljiv način skladiščenja. Barva se malenkostno spremeni, potemni, viskoznost pa se precej poveča v primerjavi z začetno vrednostjo.

  1. PRIDOBIVANJE MATIČEGA MLEČKA

 

V večjih količinah ga pridobivamo tako, da pol dneva stare ličinke presadimo (cepimo) v matične lončke. Odvzemanje mlečka se izvede po treh dneh po presaditvi ličink. Takrat je mleček najbolj kakovosten (in ga je tudi največ). Prepozen odvzem poslabša kakovost samega matičnega mlečka, obenem ga je tudi manj.

 

SPLOŠNE ZAHTEVE

 

  • V času pridobivanja se ne sme uporabljati kemičnih sredstev za zatiranje bolezni zajedavcev in škodljivcev.

  • Matični lončki, v kolikor so iz voska, morajo biti iz neoporečnega voska (brez ostankov).

  • Obvezno ga je potrebno shranjevati v hladilniku in temnem prostoru, ker je občutljiv na svetlobo.

  • Družine krmimo samo po potrebi in to z medom.

  • Med postopkom pridobivanja matičnega mlečka se le tega shranjuje v hladilni torbi.

  • V primeru, da od odvzema matičnega mlečka do njegovega skladiščenja v hladilniku mine več kot pol ure, moramo za transport mlečka uporabljati hladilne torbe.

  • Pokrovčki, ki jih uporabljamo kot embalažo za matični mleček morajo biti čisti in nepoškodovanih in iz materialov, ki ne reagirajo z mlečkom.

 

 

PRIPOROČILA

 

  • Za zatiranje čebeljih bolezni, zajedavcev ter škodljivcev naj se uporabljajo sredstva, ki ne puščajo ostankov.

  • Pridobivanje mlečka od družin, ki so v dobri kondiciji in imajo stalen dotok naravne hrane – medu in cvetnega prahu.

  • Za krmljenje čebel uporabljamo lasten med. Odstranjevanje ličink in odvzemanje mlečka naj poteka pri dobri svetlobi. Žlička za odvzem mlečka naj bo lesena/plastična (kovinska spreminja kakovost mlečka) ali pa naj se uporabi metoda sesanja s stekleno kapalko, sesalko …

  • Priporočljiva je uporaba temnih kozarčkov.

  • Pri polnjenju mlečka v kozarčke naj bodo kozarčki čim bolj napolnjeni (da ni preveč zraka v kozarčku).

  • Med prenosom do hladilnika oz. zamrzovalnika naj se uporablja hladilne torbe.

  • Za konzerviranje matičnega mlečka se priporoča poleg zamrzovanja tudi liofilizacija, to je postopek zmrzovanja pri nizkih temperaturah pod vakuumom, tako nastane suh proizvod, ki ima daljšo trajnost. Odmrznjenega matičnega mlečka se NE SME PONOVNO ZAMRZNITI!

  • Konzerviranje matičnega mlečka z medom. Priporoča se uporaba kristaliziranega ali kremnega medu, še bolje pa je, če se ju hrani in uživa ločeno

  •  

  1. UPORABA MATIČNEGA MLEČKA

 

Zdravnik prim. Peter Kapš dr. med. priporoča uživanje matičnega mlečka, ker

 

  1. povzroča splošno dobro počutje;

  2. omogoča daljše umsko delo brez utrujenosti;

  3. poveča tek;

  4. normalizira razvoj rasti pri otrocih;

  5. pri ženskah blaži težave pred meno in po njej;

  6. povečuje odpornost organizma proti boleznim;

  7. spodbuja razvoj in rast las;

  8. deluje kot pomemben krvotvorni spodbujevalec;

  9. dobro učinkuje pri zdravljenju revmatizma in pri pomanjkanjih vitaminov;

  10. blaži kronične oblike utrujenosti in daje izčrpanim občutek moči;

  11. učinkovito blaži živčno razrvanost;

  12. pri izčrpanih ljudeh izboljša delovanje žlez;

  13. učinkovito blaži težave, ki so povezane s srcem, jetri ali želodcem, in

  14. uničuje ali preprečuje razrast nekaterih bakterij, virusov in glivičnih okužb.

Svež matični mleček shranjujemo v majhno embalažo, 5–30 g, ki mora biti hermetično zaprta. Hranimo ga v hladilniku. Jemljemo ga v odmerkih 5–200 mg pod jezikom, dvakrat dnevno, zjutraj in opoldne, pred jedjo. Uporabljamo ga lahko tudi v mešanicah z medom, kjer je vsebnost matičnega mlečka 1–5 %. Nekateri ga priporočajo kot vodno-alkoholno raztopino s 45 % alkohola v razmerju 20 : 1 pod jezik po 10 kapljic pred jedjo. 250 mg svežega matičnega mlečka damo v 120 g medenega sirupa. Predpisujemo po 1 žličko pol ure pred jedjo.

 

Povzeto po:

 

Božnar A. 2011. Matični mleček. V: Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje. Zdešar P. (ur.). Lukovica, Čebelarska zveza Slovenije: 335-362

Chen C., Chen S. 1995. Changes in protein components and storage stability of royal jelly under various conditions. Food Chemistry, 54, 2: 195-200

ISO 12824. Royal jelly – Specifications. 2016: 35 str.

Kanelis D., Tananaki C., Liolios V., Dimou M., Goras G., Rodopoulou M. A. , Karazafiris E., Thrasyvoulou A. 2015. A suggestion for royal yelly specifications. Archives of Industrial Hygiene and Toxicology, 66: 275-284

Ramadan F.M., Al-Ghamdi A. 2012. Bioactive compounds and health-promoting properties of royal jelly: A review. Journal of Functional Foods, 4, 1: 39-52

Sabatini G.A., Marcazzan L.G., Caboni F.M., Bogdanov S., Bicudo de Almeida-Muradian L. 2009. Quality and standardisation of royal jelly. Journal of ApiProduct and ApiMedical Science, 1, 1: 16-21

Slike: Jasna Bertoncelj, Ladislav Vozelj, Franc Šivic, arhiv ČZS

Pripravila: Andreja Kandolf Borovšak