Napoved medenja za zadnjo tretjino marca

V drugi polovici marca smo končno dobili nekaj padavin, ki so vsaj malenkostno zagotovil nujno potrebno vlago v zemlji in naravo še dodatno vzpodbudil k razvoju. Izredno tople temperature, ki smo jih bili deležni do sedaj omogočajo hiter oziroma prehiter razvoj rastlin za ta čas.
Cvetenje zgodnjega sadnega drevja (slive, marelice in breskve) lahko opazimo le še v hladnejših legah Slovenije. Vztrajno jim sledi tudi češnja, saj v toplih legah Primorske, Pomurja in južnemu del države že lahko opazimo njeno cvetenje. V preostalem delu države se bo razcvetela do konca tega tedna oz. v nekoliko hladnejših lega v prihodnjem tednu. Tudi na travnih površinah že lahko opazimo posamezne rumene cvetove regrata, ki bodo sedaj iz dneva v dan številčnejši in upamo, da bo vreme kar se da ugodno, da bodo čebele lahko izkoristile te pomembne spomladanske pašne vire.
Hitremu razvoju sledi tudi akacija, saj pri zgodnjih mlajših drevesih na območju Primorske in Prekmurja že lahko opazimo njeno brstenje. Na območju Bele krajne, Brežic in Bizeljskega se tudi že prebuja vendar zaenkrat še ne odganja.
Za točen čas napovedi njenega cvetenja in medenja je še prezgodaj in je vse odvisno od vremena v prihodnjih dneh, tednih. Vsekakor pa letos lahko pričakujemo njeno cvetenje že ob koncu meseca aprilu in zaradi zelo izenačenih temperatur na Primorskem in Prekmurskem območju bodo razlike v času cvetenja na teh območjih zelo majhne. Cvetenje bo nekoliko zaostajalo le na območju Bele krajne, Brežic, Bizeljskega in Ilirske Bistrice, kjer je zaradi višjih, hladnejši leg razvoj pričakovano počasnejši in se bo pomaknil v začetek meseca maja.
Dež v zadnjem tednu je zelo koristil tudi oljni ogrščici in močno pospešil njen razvoj, cvetni nastavki so lepo vidni in z takim tempom vremena njeno cvetenje pričakujemo pred 20. aprilom na območju Prekmurja in z nekaj dnevnim zamikom tudi na območju Krške dolina in Brežic kjer se nahajajo posejane površine z oljno ogrščico.
Za konec naj omenimo še kakšno je stanje z povzročiteljem medenja na smreki. Ob koncu februarja in začetku marca smo pričeli z vzorčenjem smreke po državi in ugotavljali prisotnost malega in velikega smrekovega kaparja. Znano je, da sta veliki in mali smrekov kapar ena najpomembnejših proizvajalcev mane na smreki. Ličinke prezimijo za luskami lanskoletnih poganjkov. Ko vzorce postavimo na primerno temperaturo ugotavljamo njihovo prisotnost. Če najdemo dva kaparja na 10 pregledanih kolenc lanskoletnih poganjkov lahko računamo na smrekovo pašo. Do sedaj imamo prve rezultate za območje Pohorja, Savinjske doline in območje Notranjskih gozdov. Žal napovedi po prvih ocenah niso obetajoče in so zelo podobne lanskemu stanju, ko se je uspel razviti le posamezni kapar kar je trenutno premalo za napoved obetajoče paše na smreki. Upamo, da se v prihodnjih dveh mesecih pokaže in oblikuje boljša slika tudi z ostalimi povzročitelji medenja na smreki, saj v nasprotnem primeru bo čas po cvetenju akacije za nas in predvsem za naše čebelje družine zelo težak.
Ključno v nadaljevanju pomladi je, da jutranje temperature ostanejo nad lediščema in tako ne povzročijo nepopravljive škode predvsem na poganjkih akacije kar je nujno za pričakovanje njenega medenje. Delo čebelarja v tem času je skrb za pospešen razvoj čebeljih družin. Vsi tehnološki ukrepi naj bodo usmerjeni v to, da bomo do glavne paše imeli panje polne pašnih čebel. Skrbimo, da imajo čebele zadostne zaloge hrane in hkrati matica dovolj prostora za zalaganje. Sedaj v času razcveta češnje in regrata in če so družine dovolj razvite lahko vstavimo v gradnjo satnico in gradilne satnike, močnim družinam pa nastavimo medišča.
 
Naj medi!    
Aleš Bozovičar, ONS