Kako ugotoviti medenje smreke in javorja

Smreka in javor sta v Sloveniji gospodarsko pomembni medoviti drevesi. Smreka predvsem ker je gostiteljica ušem in kaparjem, ki povzročajo čebelam koristno mano, javor pa poleg tega še cveti in daje cvetni prah in nektar.
Smreka (Picea abies L.) je drevo, ki je zelo pomembno predvsem zaradi obilnih količin mane, ki jo izločajo različne vrste ušic in kaparjev. V nasprotju z jelko (hojo) ima smreka plitve korenine, kar je morda vzrok, da med poletno vročino in sušo v juliju in avgustu praviloma neha mediti. Meseca, pomembna za medenje smreke, sta predvsem maj in junij. Najpomembnejši povzročitelji medenja na smreki so: veliki smrekov kapar (Physokermes piceae Schrk.), mali smrekov kapar (Physokermes hemicryphus Schrk.), velika črna smrekova ušica (Cinara piceae Panz.), rdečerjava puhasta smrekova ušica (Cinara pilicornis Htg.), zelenoprogasta smrekova ušica (Cinara cistata Bckt.), (sivozelena lisasta smrekova ušica (Cinara pruinosa Htg.), močnopuhasta smrekova ušica (Lachniella costata Zett.). Smrekov med je v tekočem stanju rdečkastorjav in precej gost. Ima okus po smoli. Pri nas le redko pridelamo sortnega, največkrat je mešan s cvetličnim.
Kako ugotovimo medenje na smreki?
Medenje smreke lahko napovemo če skozi celo leto opazujemo kaj se na smrekah dogaja in iščemo povzročitelje medenja. Veliki in mali smrekov kapar sta si vizualno precej podobna, velik je velik do 6 mm mali pa do 4 mm. Najprej začne izločati veliki, kasneje pa se mu pridruži še mali. Posebnost je ta da se veliki smrekov kapar pojavlja v nižinah pa nekje do 800 metrov nad morjem, mali pa vse od nižin pa do višine dokler smreka uspeva. Medenje kasni skladno z razvojem vegetacije smreke. Oba kaparja opazujemo od konca meseca aprila v nižinah pa do junija v višjih legah. Oba sta praviloma pritrjena za luskinami lanskoletnih poganjkov v takoimenovanih kolencih. Čebeljo pašo je pričakovati če na 10 pregledanih kolenc na smreki najdemo dva kaparja. Vse kar je več je bolje, če pa je manj pa medenja nebo.
Ušice na smreki opazujemo od meseca maja dalje in ugotavljamo poseljenost in številčnost kolonij. Ušice se na smreki nahajajo na vseh delih drevesa odvisno od vrste uši. Velika rdečerjava je na majskih poganjkih, črna na deblu in starejših vejah, ostale pa so na dve do tri leta starem lesu. Za orientacijo ali se na smrekah kaj dogaja nam lahko pomagajo tudi gozdne mravlje. Bolj kot je obisk smrek s strani mravelj intenziven več je uši in obratno. Tudi tu velja podobno če na deset pregledanih poganjkov najdemo 1-3 kolonije uši lahko računamo na pašo.
Na smreki povzročitelje medenja opazujemo z opazovanjem vej ki jih nikakor ni potrebno lomiti. Izberemo vedno ista drevesa za opazovanje in to na območjih kjer čebelarimo ali imamo namen pripeljati čebele na pašo. Izberemo vitalna drevesa v prisojnih in zavetnih legah. Na splošno in grobo velja da smreka medi če povzročitelje medenja brez večjih težav najdemo v zadostnem številu, v kolikor se moramo močno truditi in iskati tudi medenja tisto leto na smreki ni pričakovati. Kljub temu da je bil mesec april izredno hladen upanje za pašo na smreki vedno obstaja.
Kako ugotavljamo medenje javorja?
Javorji (Acer sp.) odlično medijo, predvsem splošno razširjeni gorski javor (Acer pseudoplatanus L.), ostrolistni javor (Acer platanoides L.) in poljski javor ali maklen (Acer campestre L.). Izločajo veliko medičine in cvetnega prahu konec aprila in maja, medenje pa se lahko nadaljuje z izločanjem različnih ušic. Podatki o potencialnih donosih na ha površine za ostrolistni javor so od 100 do 200 kg na leto, za poljski javor ali maklen pa od 200 do 400 kg na leto. Za gorski javor navajajo donose do 200 kg/ha/leto. Podatki so za nektarno pašo. Posebnosti pri nektarni paši na javorju so, da določena leta skoraj ne cveti. Temu pojavu pravimo izmenična rodnost. Kadar pa cveti in je vreme ugodno lahko javor odlično medi. Ker je naša avtohtona rastlina mu spomladanske pozebe in vdori hladnega zraka sploh ne škodijo. Dobro medenje javorja je torej pričakovati kadar so veje dovolj naložene z cvetjem.
 Lahko pa se na javorju pojavi tudi mana. Pojavi se lahko sočasno z cvetenjem in lahko traja do pozne jeseni vse  dokler je javor olistan. Težava pri medenju javorja iz mane je ta, da ima liste kar pomeni da vsako hujše neurje sklati ušice na tla in te se nikoli več ne vrnejo. Treba je počakati približno teden dni da se medenje zopet obnovi torej da se ušice zopet namnožijo. Pri iglavcih neurja za uši niso tako usodna ker imajo iglice in voda lepše odteka iz drevesa. V letih posebej poletjih kadar je daljše obdobje suhega vremena je pod javorji pokapana podrast kot pri hoji kadar medi. Čebele mano rade nabirajo zlasti v času če se le ta pojavi takoj ob ali po cvetenju ker so čebele že usmerjene ali pa poleti ko drugih obilnih virov v naravi več ni. Opazujemo torej kolonije ušic ki se nahajajo pod listi javorja in samih vršičkih poganjkov. Več kot jih je boljši je obet in obratno.
Pri vseh pašah velja, da ima zadnjo in odločujočo vlogo na samo medenje vreme. Predvsem je idealno suho vreme brez neurij in drugih neprilik kar je zadnja leta žal vedno redkeje.
Jure Justinek ONS