​Pregled stanja gozdov v notranjosti države, 2.6.2022

Pregled stanja gozdov v notranjosti države, 2.6.2022
Včeraj in danes smo pregledali stanje rastlin na območju Kalc, Hrušice, Podkraja, Javornikov, Logaške planote, Ljubljanskega vrha, Rakitne in Krima.
Smreka:
Na teh območjih zaznavamo predvsem sivozeleno smrekovo ušico ter močno puhasto smrekovo ušico. Ušice so sedaj nekoliko številčnejše nad 700 m nad morjem ker se njihov razvoj pomika v višje in hladnejše lege. Število kolonij ni veliko, so prisotne tudi izločajo ampak za samostojni vir medenja  niso zadostne. Jih pa čebele ob preostalih virih tudi lahko koristijo.
Hoja:
Brstna uš v nižinah teh območjih končuje, opaziti je le še posamezno kolonijo, ki končuje s svojim razvojem lahko pa še vpliva na pokapano podrast in zato na težjo oceno aktivnosti zelene hojeve ušice. Brstna uš na 700 m je še prisotna in dobro izloča. Prav tako smo spremljali stanje z zeleno hojevo ušico. Pojavlja se na vseh območjih kjer smo jo beležili že lanskem času tudi potem še v jesenskem času.   Najbolj številčne so sedaj na območjih kjer je razvoj uši zgodnejši to je na območju, vznožja Javornikov in Rakitne, Krima in Ljubljanskega vrha. Uši prav tako beležimo na območju Hrušice, Kalce, Podkraja in Logaškega območja. Tu je njihovo število za enkrat še nekoliko manjše. Kar je tudi pričakovano, saj je razvoj zaradi hladnejših leg kasnejši. Najdemo ušice več generacij kar nakazuje razvoj populacije in upajmo, da v takem ciklu nadaljujejo.
Listavci:
Po dežju v zadnjem vikendu so se obstale tudi listne uši, predvsem so še vedno dobro zastopane na javorju, jesenu, hrastu, topolu in v višjih legah nad 800 m tudi še na bukvi. Ob samem pregledu in spremljanju teh rastlin sicer čebel gor ni videti ne slišati so pa verjetno ob smreki in hoji tudi delno zaslužne za pozitivne donose na tehtnicah. Ob ugodnih pogojih se lahko uši predvsem na javorju ohranijo še v pozno poletje.
Poleg samih uši na listavcih  v nižinah teh območji že cveti velikolistna lipa, ki močno privablja čebele, kljub dobremu izločanju uši, zato bo določitev vira donosov v panj zelo težavna oz. bo ob dobrem medenju lipe le ta prevladovala. Zato je mogoče sedaj bolje, da tisti, ki čebel še nimate v gozdu raje izkoristite pašo na lipi in kostanju, ki sta letos ob obilnem številu cvetnih nastavkov zagotovo bolj zanesljiva paša.  
 
Kar je lahko slabost pri nadalnem razvoju uši je število njihovih naravnih sovražnikov. Trenutno že opažamo veliko število trepetavk, ki so v večini plenilske in se prehranjujejo z ušmi. Tako z ušmi, ki prebivajo na listnih drevesnih vrstah kot z ušmi na iglavcih.
Padavine, ki so možne vsako popoldan so za uši koristne, saj se bolje razvijajo v vlažnem okolju, vendar samo kadar govorimo o blagih plohah ne pa o neurjih s točo, ki so jih posamezni deli države bili deležni tudi danes. Zato upam, da takšnih neurij ne bomo deležni več.
 
Naj medi!
 
Aleš Bozovičar, ONS  

P.S. Na dveh slikah lahko vidite naravnega planilca uši (ličinka bele barve, ki se nahaja na ušeh) katere vrsti pripada, še poizvem.