Napoved medenja

Akacijeva paša
Akacija na primorskem cveti le še na poznih legah tega območja. To so območja Brkinov, Rebernic in Kanalskega. V teh dneh je začela cveteti tudi na območju Ilirske Bistrice, kar ni bila prizadeta v času pozebe.
Na območju Murske Sobote ter nižjih leg Metlike, Črnomlja, Brežic in Bizeljskega akacija prehaja v zadnjo tretjino cvetenja. Nekoliko kasnejše lege teh območji pa je v začetku druge polovice cvetenja in pričakujemo cvetenje do sredine prihodnjega tedna. Vse je odvisno od temperatur v prihodnjih dneh. Ob višjih temperaturah preko 30 °C bo razvoj še hitrejši in bo tako čas cvetenja krajši.
Odličen donos smo na teh območjih beleži v ponedeljek, ko so se tehtnice približale 6 kg dnevnega donosa. Ostale dni nam nekoliko nagaja veter, ki ni omogočal donosov preko 4 kg. Kar je v primerjavi s preteklimi leti še vedno odlično. Je pa akacije letos res v dobrem stanju v njihovi bližini močno diši in ob odprtju cvetja se vidi nektarna kapljica, ki ni majhna. V takšnih letih težko govorimo o prevelikem številu čebeljih družin in o preobremenitvi vira paše. Saj si upam trditi, da bo kar nekaj cvetov in nektarja ostalo neizkoriščenega. Tako sedaj na akaciji in javorju kot tudi kasneje ob cvetenju lipe.
 
Javorjeva paša
V nižini do višine 600 m nad morjem je končal s cvetenjem. Cvetenje se je pomaknilo v višje lege vse do zgornje drevesne meje javorja. Ni se pa končalo izločanje uši na javorju kar ob ugodnem vremenu še s pridom izkoriščajo čebele tudi v nižjih legah. Če bo ritem vremena ugoden bodo ušice lahko nadaljevale s svojim razvoj še vse do poznega poletja. Večje vprašanje je, če bodo čebele pripeljane iz akacijeve paše našle vir mane na javorju. Zato ob premiku čebel na ta vir paše izberite višje lege kjer javor še cveti, saj tako čebele lažje najdejo tudi mano.    
 
Lipa in kostanj
Kot smo že poročali imata tudi ti dve drevesni vrsti obilo cvetnih nastavkov prav tako že opažamo prisotnost ušic na njiju, kar je dober znaki in upamo tudi na njihov dober razvoj za čas začetka cvetenja rastlin. Tudi razvoj kostanja in lipe hitro napreduje zato lahko prve cvetove na velikolistni lipi, ki cveti prva opazimo že v začetku prihodnjega tedna. To velja predvsem za zgodnje lege primorskega območja in posameznih res toplih leg juga države. Ostala območja bodo sledila z nekaj dnevnim zamikom odvisno od višine rasti rastlin in izpostavljenosti lege soncu. Malolistna lipa ima kasnejši razvoj približno 10 dni za velikolistno lipo. Zato pričakujemo njeno odpiranje na zgodnjih legah primorske okoli 5. junija.
Začetek cvetenja kostanja je primerljiv z malolistno lipo zato tudi zanj pričakujemo začetek cvetja v zgodnjih legah v dneh okoli 5. junija.  
 
Smreka in jelka
V teh dneh smo preverjali tudi stanje s povzročitelji medenja v gozdu na smreki in jelki. Prvo kar je potrebno omeniti pri povzročiteljih je to, da letos opažamo uši na vseh rastlinah poleg javorja, lipe, kostanja, tudi na topolu, leski, vrbi, hrastu, orehu, bezgu tudi na bukvi in tudi travniških rastlinah. Zato bo zelo težko določiti vire medenja, če bo takšen razvoj uši tudi v prihodnje.
Če naprej opišemo stanje na smreki. Na smreki opažamo predvsem tri vrste uši. Najbolj opazna je zeleno progasta smrekova ušica, tej sledi močno puhasta smrekova ušica, ki je v zadnjih letih ni bilo opaziti in tretja je rdečerjava smrekova ušica, ki se nahaja na letošnjih vršičkih. Opažamo jih skoraj po vseh smrekovih sestojih po državi do višine 700 m nad morjem. Velikega in malega kaparja opažamo v sledovih in upajmo, da je to začetek in dober pokazatelj za prihodnje leto. Tako, da čebele poleg že zgoraj naštetih virov lahko izdatneje obiskujejo tudi smreko kar je ob letošnjih različnih virih lahko zelo ugodno, saj bo z malo sreče kristalizacija medu manj izražena kot pretekla leta.
 
Tudi na hoji opažamo prisotnost ušic. Predvsem so sedaj prisotne brsten ušice na letošnjih poganjkih. Najbolj opažne so na območju Dolenskih toplici in vznožja Kočevskega roga, gozdov osrednega dela države in v nižinah Pohorja. Poleg nje opazimo posamezno tudi kolonijo rjavih hojevih uši. Te so bile predvsem vidne na območju osrednjega dela države. Prav tako spremljamo stanje z zeleno hojevo ušico. V nekoliko večjem številu jo sedaj že beležimo na območju Dolenskih toplic, območju Javornikov, Logaške planote, Ljubljanskega vrha in Krimskega območja. V tej fazi donosov iz tega vira še ne pričakujemo. Ušice so prisotne v različnih razvojnih fazah kar je dobro in naj s takšnim načinom nadaljujejo, da se razvijejo do primernega števila za obetajočo pašo. Stanje bomo intenzivno spremljali tudi v prihodnjih dneh in  tednih ter vas sproti obveščali.        
 
Naj medi!
 
Aleš Bozovičar, ONS