V DEŽELI KRAŠKEGA MEDU - Vipava - Štanjel - Kobjeglava - Sežana
Nekdaj so po kraških goličavah rasli številni lepo dišeči grmički
žepka ali šetraja (Saturea montana), ki so tamkajšnjim čebelam
občasno zagotavljali dobro jesensko pašo. Z zatravljanjem kraške
pokrajine so se zelo zmanjšale tudi površine z žepkom, tako da je
posebnost Krasa zdaj med rešeljike (Prunus mahaleb), sorodnice
divje češnje, z edinstvenim okusom. V bližini Kobjeglave, znane
po sušilnici kraškega pršuta, je naravno rastišče žajblja (Salvia
offi cinalis). Tik ob njem ima stojišče svojih nakladnih panjev
čebelar in turistični vodnik g. Jožef Švagelj iz Štanjela.

Kras, slikovita pokrajina med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, je po površini zasajen z oljčnimi gaji in vinogradi, globoko v svoji notranjosti pa
skriva izjemno lepe kraške jame, uvale, vrtače itd.
Poznavalci trdijo, da je na območju Slovenije kar 11000 podzemskih pojavov, jam in udorin ter da česa podobnega ni nikjer drugod na svetu. Pridni domačini se lahko pohvalijo s pršutom in odličnim teranom.

V Sloveniji pridelamo približno 2000 ton medu na leto. Ta količina zadostuje za domače potrebe, zato uvoz ni potreben. Kadar obilno zamedita smreka in jelka, se pojavijo presežki, tako da nekaj medu lahko tudi izvozimo. Naš hojevec in smrekovec po lastnostih prav nič ne zaostajata za medovi, ki jih točijo nemški čebelarji v Schwarzwaldu ali švicarski čebelarji v gozdovih Jure.
Velika večina slovenskih čebelarjev sodi v kategorijo ljubiteljev čebel. Gojijo torej manjše število čebeljih družin, čebelarjenje pa je zanje predvsem koristno preživljanje prostega časa. Kljub temu pridelamo toliko medu! To je pravzaprav nekaj izjemnega, še zlasti če pomislimo, da morajo skoraj vse zahodne države, v katerih je veliko več poklicnih čebelarjev kot pri nas, večino medu uvoziti.
In še nečesa ne smemo pozabiti! Vrednost opraševanja je najmanj desetkrat večja od vrednosti vseh čebeljih pridelkov.
Zaradi skope kraške zemlje, pogoste burje in poletne suše kraški čebelarji ne poznajo rekordnih donosov, zato pa je njihov med toliko bolj aromatičen in okusen, podobno kot sta okusna pršut in teran.

ČEBELARSKE ZANIMIVOSTI
* Čebelarstvo Kristančič v Plešivem v Brdih ponuja izbor briških vrst medu.
* Čebelarstvo Šivic v Šempasu pri Novi Gorici, znano po zbirki miniaturnih čebelnjakov in fotogaleriji.
* Čebelarstvo Švagelj v Štanjelu z veliko in pestro izbiro čebeljih pridelkov.
* Čebelarstvo Štok v Povirju z znamenitim kamnitim kraškim čebelnjakom.
* Čebelarstvo Atelšek v Povirju omogoča predstavitev kraškega medu.
* Čebelarstvo Kozlovič v Škocjanu pri Kopru.
* Čebelarstvo Markočič v Kopru.
* Čebelarstvo Starc v Smokvicah pri Gračišču.
* Čebelarstvo Kozlovič v Škocjanu pri Kopru nudi degustacijo priobalnega medu slovenske Istre.

VREDNO OGLEDA
Vipava – središče Vipavske doline, dežele sonca, češenj in vina. Mesto je stisnjeno pod pobočje Nanosa, v njem so izvir reke Vipave pod Skalnico, lep baročni Lanthierijev grad in župnijska cerkev sv. Štefana z imenitnimi freskami. Tam so živeli številni znani Slovenci, med njimi tudi skladatelj Stanko Premrl, ki je uglasbil slovensko himno.
Štanjel – ena izmed najlepših kraških vasic, čudovito ohranjeno srednjeveško naselje, izjemen urbanistični spomenik, katerega začetki segajo daleč v preteklost, v halštatsko obdobje. Sprehod po vasici in ogled bogate zbirke priznanega slikarja in grafi ka Lojzeta Spacala.
Kobjeglava – obisk pršutarne. Ob pokušnji priznanih izdelkov in kozarčku pristnega terana vam bodo domačini radi predstavili postopek in način zorenja te kraške specialitete.

NAZAJ
Kolofon