Nekdaj so po kraških goličavah rasli številni lepo
dišeči grmički
žepka ali šetraja (Saturea montana), ki so tamkajšnjim čebelam
občasno zagotavljali dobro jesensko pašo. Z zatravljanjem kraške
pokrajine so se zelo zmanjšale tudi površine z žepkom, tako da je
posebnost Krasa zdaj med rešeljike (Prunus mahaleb), sorodnice
divje češnje, z edinstvenim okusom. V bližini Kobjeglave, znane
po sušilnici kraškega pršuta, je naravno rastišče žajblja (Salvia
offi cinalis). Tik ob njem ima stojišče svojih nakladnih panjev
čebelar in turistični vodnik g. Jožef Švagelj iz Štanjela. |
 |
Kras, slikovita pokrajina med Tržaškim zalivom in
Vipavsko dolino, je po površini zasajen z oljčnimi
gaji in vinogradi, globoko v svoji notranjosti pa
skriva izjemno lepe kraške jame, uvale, vrtače itd.
Poznavalci trdijo, da je na območju Slovenije kar
11000 podzemskih pojavov, jam in udorin ter da
česa podobnega ni nikjer drugod na svetu. Pridni
domačini se lahko pohvalijo s pršutom in odličnim
teranom.
V Sloveniji pridelamo približno 2000 ton medu
na leto. Ta količina zadostuje za domače potrebe,
zato uvoz ni potreben. Kadar obilno zamedita
smreka in jelka, se pojavijo presežki, tako da
nekaj medu lahko tudi izvozimo. Naš hojevec in
smrekovec po lastnostih prav nič ne zaostajata
za medovi, ki jih točijo nemški čebelarji v
Schwarzwaldu ali švicarski čebelarji v gozdovih
Jure.
Velika večina slovenskih čebelarjev sodi v kategorijo
ljubiteljev čebel. Gojijo torej manjše število čebeljih
družin, čebelarjenje pa je zanje predvsem koristno
preživljanje prostega časa. Kljub temu pridelamo
toliko medu! To je pravzaprav nekaj izjemnega, še
zlasti če pomislimo, da morajo skoraj vse zahodne
države, v katerih je veliko več poklicnih čebelarjev
kot pri nas, večino medu uvoziti.
In še nečesa ne smemo pozabiti! Vrednost opraševanja
je najmanj desetkrat večja od vrednosti vseh čebeljih
pridelkov.
Zaradi skope kraške zemlje, pogoste burje in poletne
suše kraški čebelarji ne poznajo rekordnih donosov,
zato pa je njihov med toliko bolj aromatičen in
okusen, podobno kot sta okusna pršut in teran. |
ČEBELARSKE ZANIMIVOSTI
* Čebelarstvo Kristančič v Plešivem v Brdih ponuja
izbor briških vrst medu.
* Čebelarstvo Šivic v Šempasu
pri Novi Gorici, znano po zbirki miniaturnih čebelnjakov
in fotogaleriji.
* Čebelarstvo Švagelj v Štanjelu z veliko
in pestro izbiro čebeljih pridelkov.
* Čebelarstvo Štok
v Povirju z znamenitim kamnitim kraškim čebelnjakom.
* Čebelarstvo Atelšek v Povirju omogoča predstavitev
kraškega medu.
* Čebelarstvo Kozlovič v Škocjanu pri
Kopru.
* Čebelarstvo Markočič v Kopru.
* Čebelarstvo
Starc v Smokvicah pri Gračišču.
* Čebelarstvo Kozlovič v
Škocjanu pri Kopru nudi degustacijo priobalnega medu
slovenske Istre.
|
VREDNO OGLEDA
Vipava – središče Vipavske doline, dežele sonca, češenj in
vina. Mesto je stisnjeno pod pobočje Nanosa, v njem so
izvir reke Vipave pod Skalnico, lep baročni Lanthierijev grad
in župnijska cerkev sv. Štefana z imenitnimi freskami. Tam
so živeli številni znani Slovenci, med njimi tudi skladatelj
Stanko Premrl, ki je uglasbil slovensko himno.
Štanjel – ena izmed najlepših kraških vasic, čudovito
ohranjeno srednjeveško naselje, izjemen urbanistični
spomenik, katerega začetki segajo daleč v preteklost, v
halštatsko obdobje. Sprehod po vasici in ogled bogate
zbirke priznanega slikarja in grafi ka Lojzeta Spacala.
Kobjeglava – obisk pršutarne. Ob pokušnji priznanih
izdelkov in kozarčku pristnega terana vam bodo domačini
radi predstavili postopek in način zorenja te kraške
specialitete. |
