Pisatelja Frana Levstika poznamo predvsem po njegovi
pripovedki
Martin Krpan, malokdo pa ve, da je bil tudi navdušen čebelar in
da je napisal celo knjigo z naslovom Bučelstvo. Zato smo pot po
tem delu Slovenije poimenovali po njem. V omenjeni knjigi je
opisal panj podkladnik, ki je predhodnik sodobnega nakladnega
panja, in hišico za matice – zdaj imenovano matičnica.
V bližini Kočevja je čebelaril Ivan Grajš, odličen praktik in
poznavalec gozdnega medenja ter izumitelj tako imenovanega
Grajševega panja. Ta dežela slovi po obširnih gozdovih, ki čebelam
v ugodnih letih zagotavljajo odlično pašo, zlasti na jelki. Domači
čebelarji so pred časom svoj pridelek zaščitili z geografskim
poreklom Kočevski med. |
 |
| Velikolaška dežela leži v tistem delu naše domovine, kjer najjužnejši
del ljubljanskega zaledja zložno prehaja v ribniško območje.
Svojevrstna kraška pokrajina z obsežnimi gozdovi spada med naravno
najbolj ohranjene dele Slovenije, ponaša
pa se tudi z ostanki pragozda, saj jih je na tem območju kar
šest. Viharna zgodovina je zapisana v spominskih sobah naših
velikanov in na kamnitih poteh, ki jih ne
more prerasti zeleni mah časa. |
ČEBELARSKE ZANIMIVOSTI
* Čebelarstvo Braneta Borštnika v Prilesju pri
Velikih Laščah. Ogledamo si lahko vzoren čebelnjak
s poslikanimi panji in manjši muzej z nekaterimi
predmeti iz Levstikove zapuščine.
* Družinsko čebelarstvo Kojek v Dolgi vasi pri
Kočevju.
* Čebelarstvo Pešelj v Livoldu pri Kočevju.
* Čebelarstvo MA-JA Branka Obranoviča, Šalka vas
pri Kočevju.
|
VREDNO OGLEDA
Raščica – domačija Primoža Trubarja, pisca prve slovenske
knjige.
Grad Turjak – renesančni grad, ob katerem je naš največji
pesnik France Prešeren dobil navdih za pesnitev Turjaška
Rozamunda.
Velike Lašče – spominska soba pisateljev Frana Levstika in
Josipa Stritarja.
Ribnica – Etnografski muzej z razstavo suhe robe in lončarstva,
Škrabčeva hiša oz. rojstna hiša patra Stanislava Škrabca,
slovenskega jezikoslovca in jezikoslovnega poljudnega pisca.
Kočevje – ogled muzeja kočevskih Nemcev in Roga z
ohranjenimi pragozdovi ter najstarejšo jelko v Sloveniji.
Občice – ogled kulturnega centra Kočevarjev staroselcev. |
