Iz teh krajev je doma več kot 150 znamenitih osebnosti.
Eden
izmed najpomembnejših je veliki čebelarski učitelj Anton
Janša (1734–1773) iz Breznice, kjer zdaj stoji njegov obnovljeni
čebelnjak z lesenimi, spredaj poslikanimi panji kranjiči. Znan je
kot utemeljitelj čebelarskih izkušenj iz domačega okolja, ki jih
je nadgradil v teoriji in praksi, tako da so se razširile po vsem
nekdanjem habsburškem cesarstvu in so uporabne še dandanes.
Njegovo tradicijo nadaljujejo pridni in iznajdljivi gorenjski
čebelarji. |
 |
Prav na Zgornjem Gorenjskem se je v drugi polovici 19. stoletja
razvila živahna trgovina s čebelami, ki je ponesla slavo naše sive
čebele v svet. Največ zaslug za to sta imela Mihael Ambrožič iz
Mojstrane in Jan Strgar iz Bitenj pri Bohinjski Bistrici. Njune trgovske
poti so vodile celo do Egipta, Japonske in daljnega Vladivostoka.
To je prelestna dežela v objemu gora med Triglavom in
Stolom, dežela velikih naravnih danosti, sončne lege, dobrih
paš, bogate tradicije in kranjske čebele, ki izvira prav iz te
pokrajine pod grebenom Karavank.
Kranjska čebela je edina avtohtona čebelja rasa
na območju celotne Slovenije in je druga najbolj
razširjena rasa na svetu. Za ohranjanje genetsko
čiste kranjske čebele in s tem edinstvene naravne in
kulturne dediščine je pomembno načrtno vzrejanje
matic v plemenilnih postajah.
V starih pisnih poročilih beremo, da so nekdaj kmetje
na ramah prenašali panje z nižjih območij, na katerih
so bili travniki že pokošeni, na planinske pašnike s
poznejšo vegetacijo. Za prevažanje po ravninskem
svetu so si izdelali posebne vozove, tako da so panje
z volmi ali konji lahko vozili tudi na večje razdalje.
Te prevoze so čebelarji organizirali predvsem zato,
da bi izrabili bogata in obsežna polja ajde v okolici
Ljubljane, Škofje Loke in Ptuja. Ajdo so sejali po
končani žetvi pšenice konec junija, cvetela pa je že
v drugi polovici avgusta. Če je bilo vreme ugodno,
so si čebele nabrale kakovostno in obilno zimsko
zalogo hrane, matice pa so zaradi vnosa nektarja
še enkrat zalegle vse razpoložljivo satje. Tako so
bile čebele dobro preskrbljene in pomlajene pred
zazimljenjem. |
ČEBELARSKE ZANIMIVOSTI
* Čebelarski dom v Brodeh pri Škofj i Loki. V njem obiskovalcem
postrežejo z dobrotami iz čebeljega panja, v prostorni dvorani
pa jim
prikažejo tudi čebelarske filme.
* Čebelnjak največjega slovenskega
čebelarja Antona Janše na Breznici. * Plemenilni postaji za vzrejo
čebeljih matic kranjske sivke v dolini Završnice.
* Radovljica
– obisk
Čebelarskega muzeja, v katerem je prikazana celotna slovenska
čebelarska dediščina s posebnim poudarkom na zgodovini 18. in 19.
stoletja. V muzeju hranijo približno 600 originalnih panjskih končnic,
motivi, upodobljeni z oljnimi barvami pa pripovedujejo o življenju
in
verovanju ljudi v tistem času.
* Sprehodimo se po starem mestnem
jedru Radovljice ter obiščemo delavnico, v kateri izdelujejo znane
izdelke iz lectovega testa.
* Sledi kratek obisk v Bohinjskem kotu.
V Bitnjah je nekoč čebelaril svetovno znani trgovec s čebelami
Jan
Strgar. Na to nas opozarja tabla, postavljena na kraju njegove
rojstne
hiše.
* V dodatku je seznam gorenjskih čebelarjev, ki
sprejmejo obiskovalce na svoj dom.
|
VREDNO OGLEDA
Škofja Loka – najlepše ohranjeno srednjeveško mesto
v Sloveniji. Staro mestno jedro z Zgornjim in s Spodnjim
trgom se ponaša s številnimi znamenitostmi nekdanjih
dni: z lepimi meščanskimi hišami, cerkvami, Marijinim
znamenjem … Nad mestom kraljuje Loški grad, s katerega
se razprostira čudovit razgled.
Bled – naravni biser z legendarnim otokom sredi jezera. Do
tja se lahko popeljemo s pletno, še predvsem, če želimo v
cerkvici Marija na otoku pozvoniti na zvon želja.
Vrba na Gorenjskem – rojstna hiša našega največjega
pesnika Franceta Prešerna. V njej je zdaj urejen muzej z
originalnim pohištvom iz tedanjega časa. |
