|
IZ VSEBINE
KAZALO:
UVODNIK
Boštjan Noč
APIMEDICA & APIQUALITY
Franc Šivic: Nekaj besed o mednarodnih posvetovanjih o apiterapiji
Lidija Senič: Mednarodna konferenca čebelarskih organizacij
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
dr. Jasna Bertoncelj: Antioksidativna učinkovitost slovenskega medu
dr. Urška Kropf: Geografsko poreklo medu (I. del)
doc. dr. Janko Božič: Razkritja vzrokov odmiranja čebel zahtevajo spremembe v čebelarjenju
dr. med. Rodoljub Živadinovič: Izzivi brezpašnega obdobja med pripravo čebel na prezimovanje (II. del)
Milan Meglič: Poznojesensko oziroma zgodnjezimsko obdobje, varoje in čebelar
Norbert Jedlovčnik: Prvi svetovni kongres o medovih iz mane
Franc Šivic: Novice iz sveta
DELO ČEBELARJA PO MESECIH
Vladimir Fajdiga: Čebelarjeva opravila v septembru
VETERINARSKI NASVETI
Anita Vraničar Novak, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za september
S KNJIŽNE POLICE
dr. Janez Grad: Janez Grad, Andrej Gogala, Peter Kozmus, Aljaž Jenič in Danilo Bevk: Pomembni in ogroženi opraševalci – Čmrlji v Sloveniji
ZGODOVINA SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA
prof. dr. Andrej Šalehar: O spodbujanju čebelarstva v 18. stoletju
ČEBELARSKI POTOPIS
Miha Štular: Pri čebelarjih v Bolgariji
MEDOVITE RASTLINE
Janez Kolenko: Jeseni bomo sadili javorje
ČEBELARSKI TURIZEM
MLADI ČEBELARJI
DOGODKI IN OBVESTILA
OBVESTILA ČZS
MALI OGLASI
OSMRTNICE
IZ VSEBINE:
FRANC ŠIVIC: NEKAJ BESED O MEDNARODNIH POSVETOVANJIH O APITERAPIJI
Tisti, ki čebelarimo že dalj časa, se spominjamo, da je podjetje Medex v prejšnjem stoletju pod vodstvom direktorja Aleša Mižigoja in pokroviteljstvom Apimodie organiziralo kar tri odmevne mednarodne simpozije o zdravljenju s čebeljimi pridelki. To podjetje je takrat sodelovalo s številnimi zdravniki ter namenjalo znatna sredstva za raziskave v okviru medicine in za razvoj zdravil ter prehranskih dodatkov z vsebnostjo čebeljih pridelkov …
LIDIJA SENIČ: MEDNARODNA KONFERENCA ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ
Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu bo 27. 9. 2010 (dan pred Forumom o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov 2010) pripravila 1. mednarodno konferenco čebelarskih organizacij v Evropski uniji in drugod po svetu …
JASNA BERTONCELJ: ANTIOKSIDATIVNA UČINKOVITOST SLOVENSKEGA MEDU
Antioksidanti so snovi, ki so sposobne že v majhnih koncentracijah preprečevati ali zavirati neželene oksidativne spremembe v živilih in živih organizmih. Antioksidativna učinkovitost je zmožnost določene spojine, da zavira oksidacijske procese. Med je učinkovito sredstvo proti oksidacijskim procesom v živilih, npr. proti oksidaciji lipidov v mesu in proti encimskemu porjavenju sadja in zelenjave. Poleg tega med zavira tudi rast mikroorganizmov, ki kvarijo živila in/ali so lahko zdravju škodljivi. Vse to kaže, kako velika je možnost njegove uporabe kot naravnega antioksidanta, hkrati pa potrjuje uporabnost medu za preventivne in terapevtske namene …
URŠKA KROPF: GEOGRAFSKO POREKLO MEDU (I. DEL)
Avtentičnost medu ima dva vidika: avtentičnost proizvodnje (potvarjanje) in avtentičnost glede deklaracije, na primer deklaracije botaničnega izvora in geografskega porekla. Kako je treba med označevati, določa tako evropska kot tudi slovenska zakonodaja (Council directive, 2002; Pravilnik o medu, 2004). V zadnjem času, ko »svet postaja vse manjši«, saj blago in ljudje po vsem svetu potujejo preprosto in hitro, postaja vse pomembnejša tudi deklaracija geografskega porekla blaga. Pomembno je, ali med izvira iz Slovenije, z območja EU ali iz dežel tretjega sveta. Pri porabnikih pa je vedno bolj zaželeno tudi označevanje ozkega geografskega porekla,
JANKO BOŽIČ: RAZKRITJA VZROKOV ODMIRANJA ČEBEL ZAHTEVAJO SPREMEMBE V ČEBELARJENJU
Morda boste uspešni čebelarji, ki v svojem čebelarstvu še niste doživeli večjega propada čebel, želeli ohraniti svojo utečeno tehniko čebelarjenja, vendar dogajanja s čebelo v svetu kažejo, da bo moral vsak čebelar razmisliti, kako bo lahko v prihodnje uspešno čebelaril. Raziskovalci po vsem svetu ob podpori državnih in tudi drugih finančnih virov uspešno odkrivajo čedalje več podrobnosti, povezanih z odmiranjem čebeljih družin, ne glede na to, kako ta pojav poimenujejo na enem ali drugem koncu sveta …
RODOLJUB ŽIVADINOVIČ: IZZIVI BREZPAŠNEGA OBDOBJA MED PRIPRAVO ČEBEL NA PREZIMOVANJE (II. DEL)
Veliko je bilo že napisanega o primerni hrani za čebele med njihovo pripravo za zimo. Ocene, ugotovitve in priporočila se med seboj pogosto razlikujejo, večkrat pa se tudi izključujejo. Zaradi pomanjkanja naravne spodbujevalne paše ali zaradi pohlepa nekaterih čebelarjev po medu ti za zimske zaloge v čebeljih družinah uporabljajo vedno več sladkorja. Tako kot čebelarji po vsem svetu se ti tudi pri nas pogosto sprašujejo, kako in koliko sladkorja uporabiti kot nadomestek za naravno hrano čebel …
MILAN MEGLIČ: POZNOJESENSKO OZIROMA ZGODNJEZIMSKO OBDOBJE, VAROJE IN ČEBELAR
Od oktobra naprej ni več mogoče popraviti morebitnih napak, narejenih pri zatiranju varoj v prejšnjih mesecih. Torej, če je v družini ostalo preveč varoj, ker pri zatiranju nismo bili dovolj uspešni, je usoda čebeljih družin že vnaprej zapečatena. Zaradi tega zimskega zatiranja z različnimi sredstvi oz. apitehnični ukrepi ne izvajamo zato, da preprečili propad družine, temveč kot naložbo v razvoj čebeljih družin v prihodnjem letu, saj želimo, da bi bil ta čim manj odvisen od varoj …
NORBERT JEDLOVČNIK: PRVI SVETOVNI KONGRES O MEDOVIH IZ MANE
Avgusta 2008 je bil v Bolgariji prvi svetovni kongres o medovih iz mane. Na kongresu, ki se ga je udeležilo sto predstavnikov iz 23 držav, so degustirali in določili značilnosti tovrstnih medov z vsega sveta. V svetu sta za tovrstne medove v rabi dva pojma. Mana je biblijsko poimenovanje za božjo nebeško snov. Še dandanes ta pojem uporabljajo Bolgari, Romuni in Slovenci. Številni narodi uporabljajo pojem medena rosa (nem. Honigtau) …
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
Avstrija - V uvodniku junijske čebelarske revije Bienen aktuell predsednik Avstrijske čebelarske zveze inž. Josef Ulz poroča, da so se tudi med letošnjo setvijo koruze pojavile zastrupitve čebel, in to predvsem tam, kjer kmetje to poljščino sejejo na večjih površinah …
Nemčija - Na čebelarskem oddelku Univerze Würzburg so leta 2008 na svojih čebelah izvedli poskuse s čaji različnih zdravilnih rastlin, med drugimi z baldrijanom, kamilicami, regratom, koprivo in rmanom. Naslednje leto se je izkazalo, da so se čebelje družine, ki so v sladkorni raztopini dobile čajne mešanice, spomladi razvijale počasneje od kontrolnih. Vzrok je bil predvsem v večji okužbi z nosemo …
ZDA - Poročal sem že, da so v Kaliforniji velikanske plantaže mandljev, ki zacvetijo januarja, zato čebelarji tja vsako leto na opraševanje pripeljejo skoraj milijon čebeljih družin. Za številne poklicne čebelarje je to najboljši in najzanesljivejši dohodek, saj jim lastniki nasadov za vsak pripeljani panj plačajo od 125 do 180 dolarjev.
Španija - Marca letos so v tej državi našteli 2,459.373 čebeljih družin, od teh pa jih je bilo kar 80 odstotkov v lasti poklicnih čebelarjev. V Španiji je letos registriranih 23.735 čebelarjev, med njimi je 5.343 ali 22,51 odstotka poklicnih. Med profesionalne čebelarje štejejo tiste, ki čebelarijo z več kot 150 gospodarskimi panji. Poklicni čebelarji imajo povprečno po 367 panjev, ljubiteljski pa po 27 …
VLADIMIR FAJDIGA: ČEBELARJEVA OPRAVILA V SEPTEMBRU
Čebelarsko leto se je izteklo in začenja se novo. Sadove svojega dela in znanja ter čebeljega truda in naklonjenosti narave smo pospravili v kašče; nekatere so bolj, druge manj polne. Le redko se zgodi, da čebele ne prinesejo toliko, da bi s prinesenim ne pokrile izdatkov, ki jih je imel čebelar tisto leto z njimi. Velja pa tudi za čebelo star slovenski pregovor, da »pri gobcu molze«, zato nikar ne skoparite pri zimskem krmljenju, pa tudi sicer je bolje kakšen kilogram preveč kot premalo;
ANITA VRANIČAR NOVAK: VETERINARSKI NASVETI ZA SEPTEMBER
Septembra je treba odstraniti trakove zdravila proti varoji Check Mite. Trakovi ne smejo ostati v čebelji družini več kot 42 dni! Uporabljenih trakov ne odvrzite med gospodinjske odpadke. Lahko jih dobro zapakirate in jih ob prvi priložnosti izročite veterinarju, ki vam je izdal zdravilo.
JANEZ GRAD: JANEZ GRAD, ANDREJ GOGALA, PETER KOZMUS, ALJAŽ JENIČ IN DANILO BEVK: POMEMBNI IN OGROŽENI OPRAŠEVALCI – ČMRLJI V SLOVENIJI
Marca letos je ČZS, JSSČ izdala prvo v slovenščini napisano knjigo o čmrljih z naslovom Pomembni in ogroženi opraševalci – Čmrlji v Sloveniji. Za čebelami so čmrlji najpomembnejši opraševalci nekaterih vrst cvetnic, hkrati pa so v zdajšnji tehnološko razviti družbi, ki s stroji in škropivi ne prizanaša ne rastlinam ne živalim, ki prosto živijo v naravi, zelo ogroženi. Z izdajo te knjige je skušala ČZS slovenskemu bralcu približati življenje čmrljev in ga spodbuditi, da bi jim na podlagi tako pridobljenega znanja pomagal pri njihovem boju za preživetje …
ANDREJ ŠALEHAR: O SPODBUJANJU ČEBELARSTVA V 18. STOLETJU
Cesarica Marija Terezija je 8. aprila 1775 izdala zakon o razširjanju čebelarstva, ki vsebuje še za zdajšnje čase pomembna določila. Takšna so na primer določila, da je čebelarstvo prosto vseh davkov, da sme čebelar svoje čebele prepeljati tudi na pašo, da od panjev, prepeljanih na pašo, ni treba plačevati mitnine, da je vsakomur dovoljeno imeti poljubno število panjev, da lahko čebelar 24 ur zasleduje svoj roj tudi na tuji zemlji, in druga …
MIHA ŠTULAR: PRI ČEBELARJIH V BOLGARIJI
V Bolgariji, državi s 7 milijoni prebivalci, se je čebelarstvo po njenem vstopu v Evropsko unijo zelo spremenilo. Do nedavnega je velika večina čebelarjev čebelarila ljubiteljsko, dandanes pa se vse bolj povečuje število poklicnih čebelarjev s 400 do 600 in tudi več čebeljimi panji. Približno 40.000 čebelarjev goji 700.000 čebeljih družin, na leto pridelajo od 10.000 do 12.000 ton medu, od tega ga domači trg porabi tretjino, dve tretjini pa ga izvozijo …
JANEZ KOLENKO: JESENI BOMO SADILI JAVORJE
ČZS, JSSČ letos nadaljuje akcijo saditve medovitih dreves s saditvijo gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.). Gorski javor je v večjem delu Slovenije razširjen že v naravi, kljub temu pa vsako dodatno drevo, ki ga bomo posadili, gotovo ne bo nikjer odveč. Naša drevesca se bodo dobro znašla tako v gozdu kot tudi v urbanem prostoru, le na njihove končne dimenzije ne smemo pozabiti. Zraste namreč v mogočno drevo, visoko od 25 do 30 m, lahko tudi do 40 m, s premerom več kot 1 m, dočaka pa lahko zavidljivih 400 let …
Naročilnica za revijo Slovenski čebelar:
http://www.czs.si/Upload/Naro%E8ilnica-cebelar.doc
Naročilnica za revijo Slovenski čebelar (.doc Microsoft Word)
Naročilnica za revijo Slovenski čebelar (.pdf Adobe Acrobat)
Vsebinska zasnova revije Slovenski čebelar
Oglaševanje v reviji Slovenski čebelar (.pdf Adobe Acrobat)
SLOVENSKI ČEBELAR 2009 - ARHIV
SLOVENSKI ČEBELAR 2008 - ARHIV
SLOVENSKI ČEBELAR 2007 - ARHIV
|
|
|
