Slovenski čebelar 2-2019

28.01.2019 13:56:23
Slovenski čebelar
KAZALO
 
UVODNIK
Janez Gregori
ZDRAVJE ČEBEL
prof. dr. Vlasta Jenčič in dr. Metka Pislak Ocepek: Pohlevna gniloba čebelje zalege
Veterinarji za zdravstveno varstvo čebel na VF NVI: Vprašanja in odgovori: Razkuževanje izposojene čebelarske opreme
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Franc Šivic: Novice iz sveta
Franko Dolgan: Moje čebelarjenje v 10-satnem AŽ-panju
Ivan Bračko: Moje čebelarjenje v Kirarjevem panju
Matjaž Gustinčič: Moje čebelarjenje v 2/3 LR-panjih
Valter Kakovič: Moje čebelarjenje v 11 + 3 AŽ-panjih
Vlado Auguštin: Kdaj čebele stradajo
mag. Andrej Breznikar: Obnova poškodovanih gozdov je priložnost tudi za medovite drevesne vrste
dr. Andrej Gogala: Navadna oljarka (Macropis europaea)
DELO ČEBELARJA
dr. Peter Kozmus: Čebelarjeva opravila v februarju
IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV
OBVESTILA ČZS
OGLASI
V SPOMIN
 
IZ VSEBINE
 
PROF. DR. VLASTA JENČIČ IN DR. METKA PISLAK OCEPEK: POHLEVNA GNILOBA ČEBELJE ZALEGE
Pohlevna gniloba čebelje zalege, imenovana tudi evropska gniloba (European foulbrood − EFB), je po svetu precej pogosta bolezen, ki lahko povzroči veliko obolevnost čebeljih družin in ekonomsko škodo v čebelarstvu ter je zato uvrščena na seznam za ves svet nevarnih kužnih bolezni kopenskih živali »OIE Terrestial Animal Health Code«, ki predpisuje načine ugotavljanja, preprečevanja in zatiranja teh bolezni. Za razliko od hude gnilobe čebelje zalege (American foulbrood − AFB) pa pohlevna gniloba v vseh državah Evropske skupnosti ni obvezno prijavljava bolezen. Razen na nekaterih področjih, kjer se redno pojavlja, pohlevna gniloba v večini evropskih držav tudi ni zelo pogosta bolezen …
 
VETERINARJI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ČEBEL NA VF NVI: VPRAŠANJA IN ODGOVORI: RAZKUŽEVANJE IZPOSOJENE ČEBELARSKE OPREME
Kako razkužiti društveni talilnik, prešo za čebelji vosek in mešalnik pogač, ki se izposoja med društvenimi člani …
 
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
ITALIJA - 19. oktobra 2018 se je pred okrožnim sodiščem v Vidmu končala dveletna sodna preiskava proti 38 osebam, obtoženim, da so zaradi uporabe prepovedanih insekticidov iz vrst neonikotinoidov v času sejanja koruze leta 2016 povzročile zastrupitev 400 čebeljih družin v okolici glavnega mesta dežele Furlanije-Julijske krajine …
 
FRANKO DOLGAN: MOJE ČEBELARJENJE V 10-SATNEM AŽ-PANJU
Čebelarim v AŽ-panjih, in sicer v 9-, 10-, 11- in 12-satnih. Ker pa sem tehnični tip človeka, se za vsako stvar, s katero se ukvarjam, večkrat vprašam, kaj so plusi in kaj minusi. To sem se vprašal tudi v sezoni 2018 in spoznal sem, da je za mojo usmeritev v čebelarstvu trenutno še vedno najboljši AŽ panjski sistem …
 
IVAN BRAČKO: MOJE ČEBELARJENJE V KIRARJEVEM PANJU
Kaj vse so dobre lastnosti tega velikega panja? Je od vseh najboljši prevozni panj, zagotavlja zgodnji razvoj zaradi tople stavbe, preprosto se plodišče širi ali oži, nima matične rešetke, zaradi velike prostornine je manjša možnost rojenja, ima priročne mediščne predale, zagotavlja pridelavo medu v deviškem satju – matica širokih mediščnih satov nikoli ne zaleže –, priročen je za prezimljenje …
 
MATJAŽ GUSTINČIČ: MOJE ČEBELARJENJE V 2/3 LR-PANJIH
Moje čebelarjenje se je pred več kot 20 leti začelo tako, da sem dobil od svojega tasta v dar tri nakladne LR-panje. Postopoma sem korak za korakom spoznaval biologijo čebel in tehnologijo čebelarjenja v LR-panjih. Po nekaj letih čebelarjenja s standardnimi LR-nakladami sem prešel na sistem z 2/3 LR 10-satnimi nakladami (2/3 LR satnik meri 448 mm x 160 mm). S tem sistemom sem zadovoljen še danes, predvsem zaradi časa, ki ga porabim za oskrbo panjev …
 
VALTER KAKOVIČ: MOJE ČEBELARJENJE V 11 + 3 AŽ-PANJIH
Sem mlad čebelar iz Brkinov, natančneje iz vasi Ritomeče. Vas je na nadmorski višini 614 m. Veliko mi pomenita praktičnost in uporabnost čebelarske opreme. Zelo všeč mi je rek, ki pravi: »Predvsem se učite teorije, ker ostanete sicer vse svoje življenje šušmarji« (A. von Berlepsch). Jasno je, da so izkušnje v čebelarstvu izjemnega pomena, vendar na začetku svoje čebelarske poti teh nima nihče. Nujno je torej, da pred začetkom čebelarjenja pridobimo dobro teoretično znanje. Ravno od našega znanja pred začetkom čebelarjenja je odvisno, kakšen panjski sistem si bomo izbrali. Pozneje kot to znanje usvojimo, manj ekonomično bo naše čebelarstvo …
 
VLADO AUGUŠTIN: KDAJ ČEBELE STRADAJO
Čebelja družina v normalnih pogojih v enem letu potrebuje 30–40 kg cvetnega prahu in 60–80 kg medu. V poznem poletju, ko si čebelja družina pripravlja ozimnico in vzreja predvsem dolgožive zimske čebele, je matica zaradi večanja zalog hrane omejena pri zaleganju. Čebele počasi oblikujejo gručo in vzdržujejo oziroma uravnavajo primerno temperaturo glede na zunanje vremenske razmere. Poraba hrane se med zimskim mirovanjem občutno zmanjša …
 
MAG. ANDREJ BREZNIKAR: OBNOVA POŠKODOVANIH GOZDOV JE PRILOŽNOST TUDI ZA MEDOVITE DREVESNE VRSTE
Slovenske gozdove so v zadnjih letih prizadele številne naravne ujme. Po katastrofalnem žledolomu leta 2014 so naslednja leta sledile vsakoletne gradacije podlubnikov, predvsem smrekovega lubadarja, predlani in lani pa je v gozdovih pustošil še močan veter. Posledica teh ujm so ogolele površine gozda, ki jih je treba obnoviti. Večinoma gre to po naravni poti, na delu površin pa je potrebna tudi t. i. umetna obnova, to je obnova s saditvijo sadik gozdnega drevja. Površin gozda, potrebnih obnove, se je v zadnjih letih v Sloveniji nabralo za dobrih 30.000 ha, od tega bo nujno potrebna obnova s saditvijo sadik gozdnega drevja na 1500 ha, za kar potrebujemo okrog 1.000.000 sadik letno …
 
DR. ANDREJ GOGALA: NAVADNA OLJARKA (MACROPIS EUROPAEA)
Cvetovi pijavčnic (rod Lysimachia) iz družine jegličevk so med našimi rastlinami nekaj posebnega, saj opraševalcem ne nudijo medičine. Namesto nje imajo v posebnih celicah shranjene kapljice olja. Opraševalke teh cvetov so čebele oljarke iz rodu Macropis, ki so prilagojene za zbiranje cvetnih olj …
 
DR. PETER KOZMUS: ČEBELARJEVA OPRAVILA V FEBRUARJU
V mesecu februarju pri čebelah po navadi nimamo veliko dela, še zlasti, če zunaj pritiska mraz. Čebele v tem obdobju najbolj potrebujejo mir. Če jih vznemirjamo, je to lahko za njih celo pogubno. Zato posege v panje delamo le izjemoma, saj lahko z njimi naredimo več škode kot koristi …