»Predsednik ČZS lahko po lastnem preudarku posameznikom, skupinam, ČO ter drugim organizacijam in skupnostim ob posebnih priložnostih ali ob enkratnih izjemnih dosežkih v slovenskem ali širšem merilu na področju čebelarstva priložnostno podeli predsednikovo priznanje.«
Na podlagi zapisanega 6. člena (predsednikovo priznanje) Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in nagradah bom na občnem zboru Čebelarske zveze Slovenije podelil naslednja priznanja za leto 2017:

Silvani Šivic za nesebično pomoč na številnih Apimondiah: 
Silvana Šivic že vrsto let obiskuje Apimondie in na njih predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva. Skupaj s Francem Šivicem sodelujeta z roko v roki in sta bila med glavnimi promotorji pri kandidaturi za pridobitev Apimondie 2003 v Sloveniji. Njena dejavnost se ni končala pri pomoči organizaciji Apimondie v Sloveniji, ampak z navdušenostjo in veliko energije Apimondie še vedno obiskuje in promovira slovensko čebelarstvo in svetovni dan čebel.

Karolini Vertačnik za urejanje spletne strani čebelarskega turizma in uredništvo knjige Brez čebel ne bo življenja: 
Za njen pomembni prispevek pri promociji čebelarskega turizma preko urednikovanja spletne strani http://www.apiturizem.si in za vse opravljeno delo v povezavi z oblikovanjem knjige Brez čebel ne bo življenja, pri kateri je pomembno prispevala pri zbiranju slikovnega materiala in končni ureditvi knjige.

Kaji Kotnik, MKGP, za izvedbo ideje o mobilnem paviljonu Čebelji svet: 
Za pomemben prispevek pri izdelavi paviljona Čebelji svet, v okviru katere se je srečala z mnogimi izzivi in jih uspešno premagala. Paviljon je izdelan iz slovenskih materialov in je plod slovenskega znanja, zato predstavlja pomemben slovenski dosežek.

Luki Kočevarju, MKGP, za odlično idejo o mobilnem paviljonu Čebelji svet: 
Za odlično idejo, za izdelavo promocijskega paviljona Čebelji svet, za namen promocije čebelarstva in slovenske pobude, da 20. maj postane svetovni dan čebel. Paviljon je z različnimi gostovanji po številnih državah (Italija, Belgija, Nemčija, Turčija, ZDA) slovenskemu in svetovnemu čebelarstvu naredil odlično promocijo.

Medeni kraljici Mateji Šoštarič za promocijo čebelarstva doma in po svetu: 
Medena kraljica, gdč. Mateja Šoštarič, je s svojo prisotnostjo in poslanstvom promovirala slovensko čebelarstvo doma in po svetu. Odgovorno in predano je nosila ta častni naziv, ki je velika priložnost in hkrati odgovornost v vseslovenskem merilu. Udeleževala se je dogodkov in prireditev v okviru lokalnih čebelarskih društev kot tudi sejmov v Berlinu in Hongkongu.
Poslanstvo medene kraljice je, da s svojo prisotnostjo promovira slovensko čebelarstvo doma in po svetu. Ker so v zadnjem letu potekale številne dejavnosti ob razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel, je medena kraljica z veliko vnemo in strokovnim znanjem zagotovo pripomogla k veliki promociji in ozaveščenosti slovenske in svetovne javnosti o pomenu čebelarstva za človeštvo.

Čebelarskemu društvu Semič za številna odlično izvedena ocenjevanja medu: 
Začetki ocenjevanja medu v organizaciji Čebelarskega društva Semič segajo v leto 1998. Že tretje ocenjevanje po vrsti je bilo mednarodno, sledila so hkrati državna in mednarodna. Vrh pa je ocenjevanje doseglo leta 2010, ko sta društvo in Čebelarska zveza Bele krajine v sklopu Apimedice odlično izvedla svetovno ocenjevanje medu z zaključno prireditvijo v Semiču. Skupaj z ocenjevanjem so napredovala tudi pravila, ki so jih v veliki meri spisali ravno v Semiču. Tako je semiško ocenjevanje postalo in še vedno je sinonim za ocenjevanje kakovosti medu, prizadevni člani društva pa so se s svojim udejstvovanjem za vedno vpisali v zgodovino slovenskega čebelarstva.

Tomažu Maroltu, vodji projekta (predsednik komisije) knjižice Veliki možje slovenskega čebelarstva: 
Tomaž Marolt je človek, ki se zaveda pomena obujanja in ohranjanja čebelarske zgodovinske in kulturne dediščine. Je član Upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije in predano vodi komisijo za čebelarsko kulturno dediščino, ki si je zadala obširen program dela. Komisija je pomembno prispevala k odločitvi o sodelovanju Čebelarske zveze Slovenije pri pred nedavnim izdani knjigi Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja ter pravkar izdani Veliki možje slovenskega čebelarstva. Tomaž Marolt prejme priznanje predsednika Čebelarske zveze Slovenije za svoje prizadevno vodenje komisije za čebelarsko kulturno dediščino.

Čebelarskemu turizmu Blaž Ambrožič za ves trud pri sekciji čebelarskega turizma in navezavi stikov s Slovensko turistično organizacijo in tujino: 
Blaž Ambrožič in njegova soproga sta med prvimi v Sloveniji dojela izziv in priložnost, ki jo čebelarstvu ponuja dejavnost čebelarske turistične ponudbe. V turistično razviti okolici Bleda sta osnovala Čebelarski turizem Ambrožič, ki ga vodita z mladostno preudarnostjo in s prepoznavnostjo že žanjeta uspehe doma in v tujini. Blaž Ambrožič uspešno vodi sekcijo ponudnikov čebelarskega turizma pri Čebelarski zvezi Slovenije, ki je zametek prve poslovne povezanosti ponudnikov znotraj Čebelarske zveze Slovenije. Sekcija je postala sogovornica Slovenski turistični organizaciji, ki je vstopila v promocijo čebelarske turistične ponudbe tako doma kot v tujini. Zaradi svoje delavnosti in vizionarstva Blaž Ambrožič prejme priznanje predsednika Čebelarske zveze Slovenije.

Plemenilni postaji Luče za trud pri zagotavljanju pogojev za rodovniško vzrejo matic: 
Leta 2006 je po združitvi zgornjesavinjske čebelarske zveze s čebelarskimi društvi Šaleške doline nastala ČZ SAŠA. V program so si zapisali tudi izgradnjo čebelarskega centra in vzpostavitev plemenilne postaje v izoliranem območju Zgornje Savinjske doline. Po pregledu terena občin Luče in Solčave, pri katerem sta sodelovala tudi g. Pavle Zdešar in dr. Aleš Gregorc, je bila izbrana občina Luče. V neposredni bližini kraja v smeri Solčave so luški čebelarji v sodelovanju z drugimi ob krepki finančni pomoči Občine Luče in s sredstvi LEADER zgradili čebelarski center s čebelnjakom, učilnico in skladiščnimi prostori. Predsednik Čebelarskega društva Luče, Anton Kumer, pa je postal registrirani vzrejevalec matic.
Za plemenilno postajo pa je bila izbrana zaprta dolina Lučke Bele pod Ojstrico. Dolina je bila dvakrat testirana na odsotnost tujih trotov. Prvi test leta 2014 ni uspel, izgubile so se vse matice in čebele, naslednje leto (2015) pa je bilo uspešno. Zato se je leta 2016 začela praha matic g. Kumra in še nekaterih čebelarjev, lani pa je bilo sprašenih približno 300 matic g. Kumra, 2 velikih vzrejevalcev in nekaj članov ČZ SAŠA. Pri postavitvi te plemenilne postaje so veliko pomagali tudi čebelarji iz Koroške, Železne Kaple in velikovškega okraja, enako pa dr. Kozmus in DPO. V Sloveniji je treba postaviti še več javnih plemenilnih postaj, da se omogoči praha matic lokalnim čebelarjem.

Dr. Petru Kapšu: 
Prim. Peter Kapš, dr. med., je upokojeni zdravnik, specialist, ki je služboval v Zdravstvenem domu Novo mesto, Splošni bolnišnici Novo mesto, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, dodatno se je izobraževal tudi na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, na kardiološki kliniki v Zagrebu in Nemčiji. Napisal je več kot sto strokovnih člankov, večkrat je sodeloval kot soavtor knjig, med drugim pri knjigi Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje, napisal je 20 samostojnih knjig, med njimi Med in zdravje, Bolezni dihal in čebelji pridelki, Zdravljenje s čebeljimi pridelki (apiterapija) idr. Čebelarji ga poznajo tudi po številnih predavanjih o uporabi čebeljih pridelkov za splošno javnost.

Boštjan Noč, predsednik ČZS