Strokovna razprava o ponarejenosti voska

19.10.2017 10:19:36
Tehnologija
Čebelji vosek je živalski vosek, ki ga izdelujejo medonosne čebele vrste Apis mellifera v voskovnih žlezah.
Je belo-rumene do rumeno-rjave barve, kar je deloma odvisno od količine barvil, ki vanj pridejo iz cvetnega prahu, propolisa. Pri 32-35 °C je plastičen in upogljiv ter se z lahkoto gnete, pri malo nižji temperaturi (25-30 °C) pa je zelo močan; poln sat lahko drži več kilogramov medu.
Poznanih je že več kot 300 komponent voska. Glavna sestavina so estri nasičenih maščobnih kislin z enovalentnimi alifatskimi alkoholi, ki predstavljajo 70 do 74% vseh spojin. Vsebuje še 13 do 15% prostih maščobnih kislin in 12 do 15% alifatskih ogljikovodikov ter barvila, aromatične snovi, nekaj mineralnih snovi in precej vitamina A.

Na kakšen  način pridobiti kvaliteten in neponarejen vosek je včeraj tekla beseda na strokovni razpravi  v   Centru biotehnike in turizma, Sevno 13, 8000 Novo mesto.

Na razpravi   v kateri so sodelovali čebelarji in izdelovalci satnic iz Slovenije,  je svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja Vlado Auguštin predstavil pomen voska za čebelarstvo. Poudaril je,  da si brez čebeljega voska  sodobnega čebelarstva praktično ni mogoče zamisliti, saj je satje  sestavni del čebeljega panja. V njem čebele gojijo zalego, hkrati pa je satje tudi posoda za skladiščenje medičine, medu in cvetnega prahu.  Od kakovosti satja je v veliki meri odvisen normalen razvoj čebelje družine. Čebelarjem je svetoval naj si  ob čebelnjak postavijo tudi sončni topilnik, ki ga naj  uporabljajo kot osrednjo pripravo za topljenje satja ali kot pomožno, pri topljenju vseh vrst voščenih odpadkov, prizidkov, medenih pokrovcev, gradilnega satja in podobnega voščenega materiala. Predstavil je tudi ostalo opremo za topljenje voska.

Doc.dr.sc. Lidija Svečnjak iz Agronomske fakultete iz Zagreba, je predstavila problematiko ponarejevanja voska. Na svetovnem tržišču obstaja več kot 15 različnih snovi različnega porekla s katerimi ponarejajo vosek. Med njimi so goveji in ovčji loj,  cerezin , parafin, stearinska kislina  in druge snovi.  Ponarejenost voska je brez laboratorijskih analiz zelo težko dokazati, medtem ko čebele ponarejen vosek hitro spregledajo: iz takšnega voska izdelane satnice namreč ne zdržijo teže- raztegnejo se in deformirajo, čebele pa panj zapustijo.
V svojem predavanju je predstavila Infrardečo (IR) spektroskopijo s katero ugotavljajo ali so čebeljemu vosku dodane  snovi, ki jih v vosku ne mi smeli biti. Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo. Del spektra resonančno vzbudi nihanja atomov v molekuli, s čimer pride do absorpcije svetlobe.

S pomočjo te metode se z veliko natančnostjo ugotovi ali vosek ponarejen. Dr. Svečnjakova se pri svoji praksi največkrat srečuje s satnicami, ki vsebujejo visoke vsebnosti parafina. Za potrebe včerajšnjega posveta je z zgoraj omenjeno metodo  brezplačno analizirala 8 vzorcev satnic iz slovenskega tržišča – za kar se ji še enkrat najlepše zahvaljujemo . Te so bile razen 2 vzorcev ( minimalne količine parafina) brez  prisotnosti ponaredkov.  Dr. Svečnjakova je čebelarjem svetovala naj se izogibajo nakupa poceni satnic, saj te običajno vsebujejo preko 70 % parafina.

Tekom razprave so se izoblikovali zaključki, da je potrebno na Evropski komisiji sprožiti iniciativo za izdelavo Pravilnika o kvaliteti voska in satnic in na podlagi tega izvajati kontrolo voska.  Glede na ta, da v slovenskem tržišču ni ponarejenega voska in s tem satnic, je potrebno vložiti še več energije za reševanje drugega problema, to je zmanjševanje vsebnosti ostankov  sredstev za zatiranje varoj v vosku.

Vlado Auguštin