Sanacija hude gnilobe čebelje zalege

25.09.2017 9:38:24
Tehnologija
Huda gniloba čebelje zalege je ena od najnevarnejših bolezni, ki ogrožajo naše čebele in čebelarstvo. Bolezen se zatira po zakonu. Uradno predpisani postopki za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni so opisani v Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium)  (Uradni list RS, št. 119/06 in 38/07).
Iz panja v panj bolezen prenaša sam čebelar in sicer z okuženim satjem, medom, orodjem in rokami. Iz čebelnjaka v čebelnjak pa se bolezen prenaša najpogosteje z ropanjem oslabelih okuženih družin, z nakupom okuženih čebeljih družin, z okuženimi satnicami, panji, orodjem, medom itd. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji odkritih vedno več novih žarišč bolezni. Za to je več vzrokov: zaradi številnih propadov čebeljih družin in posledično ropov oslabelih družin ali praznih panjev, če jih čebelar ni pravočasno zaprl, očistil in razkužil,  slabe oskrbe čebeljih družin s kvalitetno hrano, neznanja posameznih čebelarjev prepoznati spremembe, če sanacija žarišča bolezni ni opravljena po navodilu ali dovolj temeljito, če premiki čebeljih družin niso sledljivi, če se prevaža čebele na pašo v in iz območja zapore zaradi hudi gnilobe, če je na območju več neregistriranih čebelnjakov, ki jih ni v evidencah in se ob izbruhu bolezni ne pregledajo in drugo.
Ob pojavu suma bolezni bo pooblaščeni veterinar VF NVI v najkrajšem času pregledal obolelo družino in odvzel vzorce za laboratorijsko preiskavo. Po potrditvi bolezni bo uradni veterinar Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) odredil ukrepe, med drugim sanacijo žarišča in zaporo območja okrog žarišča bolezni, znotraj katere je potrebno pregledati vse čebelje družine, kar opravijo veterinarji VF NVI. V kolikor se znotraj zaprtega območja odkrije nove primere bolezni, se območje zapore razširi in pregleda vse čebelje družine tudi na območju razširitve, kar se pogosto dogaja.
 
V dobro organiziranih čebelarskih društvih   ti pregledi  potekajo veliko hitreje, večji je red na pasiščih, strokovno znanje organiziranih čebelarjev je večje, hitreje se sanirajo zapuščeni čebelnjaki, ki so stalen in zelo nevaren vir okužb. Hitra sanacija okuženega žarišča in posledično sprostitev zapore območja zaradi hude gnilobe pa je v interesu tako čebelarjev kot veterinarjev.
Zaradi tega vsa čebelarska društva pozivamo, da vložijo maksimalni napor pri sodelovanju med čebelarji ter strokovnimi službami VF NVI, saj je to velikega pomena pri nadzoru  in sanacijah  žarišč hude gnilobe čebelje zalege. Pogosto neodzivnost posameznih čebelarjev na območju zapore, ki ne omogočijo pregleda svojih čebeljih družin, povzroči podaljševanje zapore. Veterinarji VF NVI se zelo trudijo taka območja čim hitreje pregledati, zato pozivamo vse čebelarje, da se odzovejo na obvestila o načrtovanih pregledih in so v času dogovorjenega pregleda prisotni v čebelnjaku ali pa zagotovijo prisotnost pooblaščene osebe, ki je sposobna asistirati pregledu čebeljih družin (odpreti panj, izvleči vse sate s pokrito zalego in jih pokazati veterinarju).  Prav tako apeliramo na čebelarska društva in čebelarje, da kjer je ugotovljena huda gniloba čebelje zalege, da sanacijo opravijo striktno po navodilih uradnega veterinarja UVHVVR  in veterinarja VF NVI.
Da bi se približali cilju sanacije žarišč hude gnilobe čebelje zalege v  40 dneh, ki ga je sprejel UO ČZS in je bil posredovan na MKGP, pa bo potrebna res hitra in maksimalna podpora čebelarjev in čebelarskih društev pooblaščenim veterinarjem in izvajanje dobre čebelarske prakse v vsakem posameznem čebelarstvu. S tem bo tudi zmanjšana možnost prenosa hude gnilobe čebelje zalege na sosednja čebelarstva in posledično manjše število žarišč bolezni. Samo s skupnim sodelovanjem bo sanacija uspešna in v zadovoljstvo vseh.
 
S spoštovanjem!
 
pripravil: Vlado Auguštin                                                      predsednik  ČZS:       
svetovalec za tehnologijo                                                     Noč Boštjan