Kateri med je boljši?

08.09.2017 10:44:04
Varna hrana
Pogosto se zgodi, da se Javno svetovalno službo v čebelarstvu pokliče kupec potrošnik medu, ki pravi, da mu je čebelar prodal npr. gozdni med, ampak ta med ni takšen kot je bil gozdni med istega čebelarja, ki ga je prejšnjič kupil. Seveda saj čebele ne nabirajo surovine samo na eni rastlini in vsak čebelar ve, da med ni enak medu, saj to zaznamo že pri senzoričnih lastnostih medu. Akacijev med nekega čebelarja ni enak akacijevem medu sosednjega čebelarja, še več, znotraj enega točenja se razlikuje tudi med nabran med panji istega čebelnjaka. Razlikujejo pa se seveda tudi medovi, pridelani v različnih letih. Večja pestrost je pri cvetličnih in gozdnih medovih, saj je pri teh pestrejši že sam izvor medičine oz. mane in pri medovih, ki so mešanice tako mane kot nektarja. Pri teh je zato težavno tudi njihovo označevanje, saj Pravilnik o medu postavlja strogo ločnico za električno prevodnost in pravi, da je vrednost 0,8 mS/cm meja glede na izvor osnovne surovine. Po Pravilniku mora biti električna prevodnost medu iz nektarja – izjema je kostanjev med – enaka ali manjša od 0,8 mS/cm, električna prevodnost medu iz mane in kostanjevega medu pa večja od 0,8 mS/cm, kar pa se v praksi vedno ne izkaže. Pogosto se zgodi, da ima med prevodnost višjo od 0,8 mS/cm, v aromi pa je prisotna predvsem cvetlična nota. Majhen odstotek nektarja ali mane kostanja, lipe lahko zviša električno prevodnost, ker pa imata ti dve rastlini v aromi bolj cvetlično noto so senzorične lastnosti takega medu bolj cvetlične. Kako takšen med označiti, je večna dilema. Kot cvetlični med ga ne moremo označiti, ker ima previsoko prevodnost (narave se pač ne da povsem spraviti v številke), če ga označimo kot gozdni med, pa nas bo kupec, ki je navajen povsem drugačnih senzoričnih lastnosti za gozdni med, povprašal, kaj smo mu prodali. Ali bo še naslednjič prišel k nam po gozdni med? Če ima rad prave gozdne medove, bo šel verjetno raje k sosednjemu čebelarju, pri katerem dobi gozdni med z aromo po smoli, dimu, zeliščih. Lahko pa da mu bo aroma tega medu ustrezala, ampak potem verjetno ne bo več kupoval gozdnih medov.
 
Čebelam ne moremo ukazati, kam naj letijo, na senzorično čistost medu mora paziti čebelar. Z občutkom o postavitvi stojišča, o pravem času točenja, kar pa ni vedno mogoče, saj je narava spremenljiva in se medenja različnih rastlin lahko prepletajo. Ali bo mešan med dobil dobro oceno na senzoričnem ocenjevanju? NE, saj se tam išče vrstna čistost medov. Ampak ali je takšen med slabši kot tisti, ki bi bil popolnoma senzorično čist. NE! Ali ga imajo kupci raje? To je odvisno od okusa kupca. Kako takšen med označiti, da kupca ne bomo zavajali, da ga ne bomo odgnali po npr. gozdni med k sosedu? Najbolje samo z oznako MED. Če prodajamo na domu, tržnici to niti ni težava, ker med kupcu pred nakupom vedno lahko ponudimo v pokušino, ob tem mu lahko nastanek medu tudi opišemo.
 
Prednost označevanje vrste medu je, da potrošnik lahko vsaj približno ve, kaj lahko z nakupom medu pričakuje. Kljub temu, da je tudi znotraj posamezne vrste medov izredna pestrost, kupec ve, da ne sme kupiti kostanjevega medu, če mu ni všeč grenak okus. Če vrst ne bi označevali, če bi prodajali mešan med, bi kupec lahko v aromi pričakoval od sadežne, do cvetlične, zeliščne note, do arome po smoli, dimu, grenkega, sladkega, kislega okusa. A si predstavljate, kakšen podvig bi bil nakup medu?
 
V spodbudo in pomoč čebelarju pri oceni svojega medu so senzorična ocenjevanja. Na ocenjevanju sodelujejo vsaj trije preskuševalci, ki imajo v glavi idealno sliko za posamezno vrsto medu in tako med, ki ga okušajo ocenjujejo glede na ideal posamezne vrste. Pri tem so pomembni videz (barva, čistost medu, motnost), vonj, okus in aroma medu.
 
Čebelarji smo ponosni, če naš med prejme na senzoričnem ocenjevanju dobro oceno, to nam je v dokaz, da poznamo senzorične lastnosti medu, da imamo občutek, kdaj je potrebno med stočiti, da znamo oceniti vir medenja, da znamo čebele ustrezno pripraviti na pašo in ustrezno postaviti stojišče, da lahko čebele ustrezno izkoristijo pašo, kadar je seveda to mogoče.
 
Ali bo kupcu bolj všeč bolje ocenjen kostanjev med od slabše ocenjenega? Ni nujno. Nekomu, ki ni všeč intenziven grenak okus, ampak želi samo, da med malo pogreni, potem ne bo kupil najbolje ocenjenega kostanjevega medu. Ta bo izbral cvetlični ali gozdni med, v katerem je v manjši količini prisotna tudi medičina ali mana kostanja.
 
Senzorična ocenjevanja so z vidika določanja vrst in informacij kupcu izrednega pomena, saj nam na nek način naš med uvrstijo glede na senzorične lastnosti, kupec bolje ve, kaj lahko v medu pričakuje. Ni pa nujno, da bo med z najvišjim priznanjem našemu kupcu tudi najbolj všeč. Tako kot je pester naš med, je pester tudi naš okus.
 
Čebelarji sodelujte na senzoričnih ocenjevanjih medu in tako pridobite dodatne dragocene informacije o vašem medu. Nekatera senzorična ocenjevanja medu so bila v letošnjem letu že izvedena. Na priloženi povezavi pa najdete še preostala ocenjevanja kamor lahko pošljete svoje vzorce medu.

http://www.czs.si/Admin/load.php?sif_ob=2&sif_file=objave_podrobno_czs&sif_parent=8590

 
 
Mag. Andreja Kandolf Borovšak