Vsako leto zgodaj spomladi čebelarji pregledajo svoje panje, da bi ugotovili, kako so njihove čebele prezimile. In vsako leto številne izmed njih doleti neprijetno presenečenje, ko ugotovijo, da nekaj njihovih družin ni preživelo mrzlega dela sezone. Varroa destructor ostaja eden najpomembnejših vzrokov za izgubo čebeljih družin, zlasti ko je zima izjemno mila. V prispevku pojasnjujemo, zakaj je zdravljenje varoze pozno v sezoni najpomembnejše zdravljenje v letu in zakaj je mravljična kislina najprimernejša izbira za boj proti varozi. 
Medonosne čebele, Apis mellifera, so insekti, ki so vsestransko fascinantni, toda zame je eden najzanimivejših vidikov življenja čebele razlika med poletnimi in zimskimi čebelami. Čebele delavke, ki se izležejo spomladi ali poleti, imajo povprečno pričakovano življenjsko dobo od 30 do 40 dni,¹ medtem ko so njihove sestre, rojene septembra, ustvarjene, da preživijo obdobje brez zalege in zimo do naslednje pomladi.¹ Ko s krajšimi dnevi pride hladnejše vreme, se v večjem predelu države matice upočasnijo in najverjetneje popolnoma prenehajo izlegati jajčeca. Kolonija se skrči s prvotnih 20.000 do 60.000 julijskih čebel na skromnih 5.000 čebel, ki med hladno sezono ostanejo v panju².  
Odkar se je pred dvema desetletjema pojavila pršica V. destructor je ta proces prezimovanja čebeljih družin postal precej ranljivejši. Raziskave v Kanadi in Nemčiji kažejo, da so varoje glavni razlog za izgubo čebeljih družin in njihovo krepko znižano moč v severnih podnebjih.^3,4 Da bi lažje razumeli, zakaj varoza predstavlja grožnjo čebeljim družinam v fazi prezimovanja, si oglejmo odnos med populacijama čebel in varojami čez celotno čebelarsko leto (glej sliko 1).⁵ Prvo, kar bomo opazili je, da se populaciji čebel in varoj ne ujemata.⁵
Slika 1 prikazuje, kako se čebelja populacija pozno pozimi počasi začne povečevati, nato pa se spomladi povečuje vse hitreje, dokler v juniju in juliju ne doseže vrhunca. Julija število delavk začenja padati, glede na podnebje pa se matica upočasni in novembra oziroma decembra končno tudi preneha leči jajčeca. Populacija varoj v panju zaostaja za številom čebel delavk, saj pršice za razmnoževanje potrebujejo čebeljo zalego.     
Če je bilo zdravljenje varoze prejšnje leto uspešno in je bilo obdobje brez zalege dovolj dolgo, se bodo varoje pojavile v majhnem obsegu. Ko pa se gruče čebelje zalege povečujejo, se povečuje tudi populacija varoj. Pršice imajo tedaj dostop do dramatično večjega števila celic zalege čebel delavk in trotov ter stalno zalogo čebelje hemolimfe– osnovne hrane varoj.⁶ Vendar pa obstaja velikanska razlika med sezonskim razvojem populacije čebel in populacije varoj. Pršice se razmnožujejo eksponentno, dokler je v čebelnjaku zalega.⁷ Natančneje, populacija varoj se podvoji vsake tri tedne med pomladjo in začetkom obdobja brez zalege.⁷
   
 
 
 
 
 
 
 








Ob tako velikem porastu populacije varoj med sezono, se morda sprašujete kako do avgusta ali septembra realno ostati pod mejo resne škode pri čebeljih družinah. Odgovor se skriva v odstranjevanju trotovske zalege med sezono⁶ in zdravljenju med čebeljo pašo ali v vmesnih obdobjih med pašami.

Trakovi za čebeljo družino MAQS® so registrirano zdravilo proti varozi med čebeljo pašo.⁸ Če se odločite, da čebel takrat ne boste zdravili, jih uporabite med dvema pašama. Prepričajte se le, da imajo vaše družine dostop do dovolj svežega zraka med sedem-dnevnim obdobjem zdravljenja, zato povsem odprite vhode v panje in pazite na najvišjo dnevno temperaturo, ki naj bo med med 10 °C in 29,5 °C.⁸
Kaj pa zdravljenje pozno poleti, od konca julija do začetka oktobra? Pravi čas za zdravljenje je odvisen od številnih dejavnikov, med katere spadajo število varoj v vaših panjih, dolžina sezone in vremenske razmere. Da bi lažje določili, kdaj začeti zdravljenje, si lahko pomagate s programom s priporočili za zdravljenje - to je koristen pripomoček, ki ga je izdelal The National Bee Unit (na voljo je na povezavi http://www.nationalbeeunit.com/public/BeeDiseases/varroaCalculator.cfm.)
 
S poznopoletnim ali zgodnjejesenskim zdravljenjem je treba odstraniti čim več varoj, da bi zavarovali zimske čebele. Ne pozabite, da imajo pred seboj (relativno) dolgo življenjsko dobo in da družino »predajo« naslednji generaciji poletnih čebel šele prihodnjo pomlad. Če si ponovno ogledamo sliko 1, lahko opazimo, da se populacija pršic povečuje, čeprav se populacija čebel zmanjšuje in to pomeni večje število varoj na manjše število čebel. Velika obremenitev z varojami v obdobju hladne sezone bo povečala tudi obremenitev čebelje družine⁹ z virusi. To lahko povzroči krajšo življenjsko dobo zimskih čebel, kar se odraža v obliki majhnih skupin preostanka čebel, ki jih čebalar spomladi najde v panju ali pa odkrije popolno izgubo⁹ čebeljih družin.
Mravljična kislina, zdravilna učinkovina trakov MAQS®, je najprimernejša izbira za zdravljenje varoze pozno poleti. Najpomembnejše je, da je edina razpoložljiva substanca, ki deluje na pršice pod pokrito zalego, kjer se razmnožujejo.^6,10 Drugič, odpornost pršic proti mravljični kislini je trenutno neznana in zelo malo verjetna⁶. In končno, mravljična kislina v trakovih za čebeljo družino MAQS® je organska kislina, ki se ne topi v vosku in zato ne pušča zaostankov v panju. MAQS® združuje vse te prednosti, saj omogoča enostavno in preprosto odmerjanje, je tudi varnejši in zahteva krajši čas zdravljenja v primerjavi z zdravljenjem s tekočo mravljično kislino.  
 
 
 
 
Slika 2: Varoje na 100 čebel v obdobju poskusnega zdravljenja s trakovi Mite Away™ Quick Strip (MAQS™) v jeseni 2009.
 
V začetku oktobra 2009 je čebelarska zveza iz Ontaria testirala dolgoročni učinek trakov MAQS® (glej sliko 2). V tem poskusu so imele čebelje družine, ki so bile zdravljene pozno poleti s polnim odmerkom MAQS® (dva trakova na panj), v naslednjem aprilu povprečno 1,3 pršice na 100 čebel. V panjih, ki so bili zdravljeni s polovičnim odmerkom (en trak na panj), so na vzorcu 100 čebel odkrili 2,9 pršice. Stopnja infestacije pred zdravljenjem je bila v tem poskusu nad 20 varoj na 100 čebel¹¹. Poleg tega je bila skupina družin, zdravljenih s celotnim odmerkom MAQS®, tudi skupina z najnižjo zimsko umrljivostjo⁹.
Ta test jasno prikazuje, kako pomembno je poznopoletno ali zgodnjejesensko zdravljenje za zdravje in preživetje vaših čebeljih družin čez zimo. Za uspešno zdravljenje proti varozi je ključno, da nadzorujete tudi uspeh zdravljenja po njegovem zaključku. Da bi lahko videli polni učinek trakov MAQS® v pokriti zalegi, vam svetujemo, da preverite uspeh zdravljenja po 21. dnevu, torej tri tedne po nanosu trakov. V tem obdobju se bodo čebele, ki so bile med zdravljenjem še pokrite, izlegle, mrtve varoje pa bodo padle iz njihovih celic. Če so vaše družine trpele za posebno hudo infestacijo s pršicami pred zdravljenjem in če želite ponoviti zdravljenje, je treba med aplikacijama s proizvodom MAQS® počakati vsaj mesec dni.
 
Dr. Ulrike Lampe, članica ekipe za zdravstveno varstvo čebel pri NOD Apiary Products, podružnica v Evropi


Viri:
1 Mattlia HR, Harris, JL, Otis GW. Timing
of production of winter bees in honey
bee (Apis mellifera) colonies. Insectes
Sociaux 2001; 48: 88–93.
2e Hive and the Honey Bee, Dandant
and Sons Inc, Hamilton, Illinois, USA.
Revised 1992, Seventh printing 2005,
pages 90 and 847.
3 Guzmán-Novoa E, Eccles L, Calvete Y,
Mcgowan J, Kelly PG, Correa-Benítez A.
(2010) Varroa destructor is the main
culprit for the death and reduced
populations of overwintered honey bee
(Apis mellifera) colonies in Ontario,
Canada. Apidologie 2010; 41: 443–50.
DOI: 10.1051/apido/2009076
4 Genersch E, Von der Ohe W, Kaatz H,
Schroeder A, Otten C, Büchler R, Berg
S, Ritter W, Mühlen W, Gisder S. e
German bee monitoring project: a long
term study to understand periodically
high winter losses of honey bee colonies.
Apidologie 2010; 41: 332-352. DOI:
10.1051/apido/2010014
5 Oliver R. Fighting Varroa: Continued
Strategy. 2007 http://scientificbee
keeping.com/ipm-3-strategyunderstanding-
varroa-population-dynamics/
6 Rosenkranz P, Aumeier P, Ziegelmann B.
Biology and control of Varroa destructor.
Journal of Invertebrate Pathology, 2010;
103: 96–119.
7 VanderDussen D. Varroa doubling info:
understanding the boom and assessing
your varroa treatment time purchase.
American Bee Journal, June 2006: 526–7.
8 VanderDussen D. A new authorized
varroa treatment –MAQS® Beehive
Strips. Bee Craft 2013; 95(5): 9–12.
9 Dainat B, Evans JD, Chen YP, Gauthier
L, Neumann P. Predictive markers of
honey bee colony collapse. PLoS One
2012; 7(2): 1–9.
10 Lampe U. Targeting all varroa mites in
the colony. Bee Craft 2015; 97(2): 24–5.
11 Van Alten A, Tam J, Kempers M. Winter
colony health assessment after using Mite
Away™ Quick Strip (MAQS™) as a control
for varroa mites in the fall of 2009. Study
report submitted to the Ontario
Beekeepers’ Association, 2010.