ČZS je z aktivnostmi ob čebeljem zajtrku pritegnila zavest Slovencev v nujnost samooskrbe z zdravo domačo hrano, številne »kmete« -proizvajalce doma pridelane hrane je pozvala v gibanje, ki je povzročilo veliko povpraševanje po bolj zdravi in manj »špricani« hrani. Številne trgovine so pričele naročati vrtnine, žitarice in tudi med pri domačih proizvajalcih, ker je povpraševanje po doma pridelani hrani strmo naraščalo. Po dolgih letih oskrbe našega trga z proizvodi iz Padske nižine, Egipta in Španije se je trg usmeril na domačo grudo.
 
Z aktivnostmi ob razglasitvi rojstnega dneva Antona Janše 20.maj. kot dneva čebel na svetovnem nivoju je Čebelarska Zveza napravila veliki spektakel. Številne diplomacije celega sveta so že podprle razglasitev in se zahvalile ČZS za tako domiselno aktivnost in predlog.  S ponosom smo čebelarji prežeti, saj nam je svetovna čebelarska javnost izrazila spoštovanje naši praksi, znanosti in na kraju še Kranjici, kot vrhunskemu dosežku slovenskih čebelarjev.   Tako majhna dežela pa toliko znanja, da ne moreš verjet.
 
Nekomu smo hudo stopili na žulj. Interesi velikih špekulantov z drugorazredno v vodi pridobljeno zelenjavo… Interesi farmacevtskih multinacionalk in njihovih lobijev po dogovorjenem trgu so naenkrat bili ogroženi.  Potrebno je bilo nekaj narediti, da se ustavi nadaljnje gibanje k samooskrbi slovenskega prebivalstva. In s tem zaščiti tuje interese.
 
Temu je bilo treba napraviti konec!
Udariti je bilo treba po populistični gonilni sili slovenske samooskrbe – po čebelarjih. Saj v vsej tej zgodbi sploh ne gre za Debevca, ne gre za ostanke dovoljenih in nedovoljenih sredstev v medu. Gre za to, da se zaustavi gibanje.
 
Veterinarska uprava je dolgo let vedela, da Debevc v Vrhniki proizvaja sredstva za zaščito čebel pred varoo. Kolikor sem slišal komentarje mu je izrekla tudi kazni. V čebelarskih krogih se je dolgo cca 20 let govorilo o učinkovitem  naravnem sredstvu, ki je ob odsotnosti veterinarske stroke, ob odsotnosti učinkovitega sredstva, ki ga je ponujala veterina, ob stalnem spreminjanju odločitev zdaj dovoljeno in zdaj isto prepovedano, reševal  številne slovenske čebelarje pred propadom.
Čebelarska zveza Slovenije je na številnih posvetovanjih tudi z VURSOM zahtevala, da se sredstva Debevca proučijo, ali ustrezajo normativom ; se legalizirajo ali zavržejo. Stroka je mimo tega dopuščala, da je Debevc s svojo proizvodnjo nadaljeval neovirano.  Še več, stroka na katero smo se zanašali je prepovedala predavatelju g. Auguštinu in ostalim predavateljem, ki so po sklepih UO ČZS predavali o sonaravnih ukrepih za zatiranje varoe nastopati med čebelarji. Že dolgo let se v čebelarstvu trudimo, da z biološkimi metodami ob pomoči organskih spojin držimo varoo na  vajetih. Žal vsi čebelarji ne ravnajo tako.
 
Zgodil se je 17 december. Na POP TV je inšpektorica Bizjakova vehementno zatrdila, da je v slovenskem medu vsaj 30% zastrupljenega medu. Poročilo, ki ga je UVHVVR izdal,  pa temu ne pritrjuje. Še več, potrjuje, da je le v 20 tih analiziranih vzorcih medu čebelarjev, ki so uporabljali Debevčeve pripravke, 14 vzorcev popolnoma neoporečnih  v nadaljnjih 6 vzorcih pa so prisotni ostanki amitraza v dovoljenih količinah. V javnost pa je bila vržena slastna kost in narejena gromozanska škoda. V podzavesti množice ljudi bo izrečena beseda  zastrupljeni med ( prav gotovo) še dolga leta odzvanjala. Še posebej zagrete insinuacije Uroša Slaka, da smo slovenski čebelarji z medenim zajtrkom zastrupljali slovenske otroke.
 
Kaj res je in kaj ne?
 
Pred nekaj več kot tridesetimi leti. ko je v naše kraje prišla varoa, smo bili čebelarji prepuščeni samemu sebi. Dolgo let smo očiščevali čebele od varoj z tobakom, fluvalinatom, ušivcem, materno dušico… s sredstvi, na katere se je varoa navadila in niso več učinkovala. Naše težave – ne samo naše, saj se je to dogajalo po celem svetu je zaznala farmacevtska industrija. Na trg je poslala uspešne in manj uspešne proizvode, po katerih so čebelarji množično izgubljali svoje družine. Analize medu, voska in propolisa so pokazale, da je v čebeljih proizvodih veliko razgradnih elementov, pa tudi veliko ostankov, še posebej kumafosa iz prepovedanega pozneje dovoljenega »zdravila« Check mite. Z grozo smo na Zvezi in čebelarji spremljali angažiranje veterinarjev pri prodaji kar 18 tih sredstev proti varoi po izbiri in ne po stroki. Že dolgo vemo, da so učinkovita le sredstva na katera se varoa ne navadi. Mnenja smo bili, da treba za celo državo uporabiti le eno sredstvo in naslednje leto drugo.  Hudi strup v obliki Kumafosa le za nujne primere. Toda veterina se je iz organizacije za zaščito čebel spremenila v trgovino z velikim interesom tujih proizvajalcev. Ponujajo vsemogoče pripravke, ki pa so v večini strupi. Mnogi čebelarji posegajo - posegamo po teh sredstvih in iščemo rešitve po manj strupenih, predvsem pa manj dragih domačih proizvodih, kot so mravljinčna in oksalna kislina.
 
Ker smo drugače reagirali, kot pa je interes tujega kapitala, je bilo potrebno na tuje lastniški televiziji,  sprožiti vojno zoper slovenske čebelarje, ki so neposlušni, škrti in preveč samoiniciativni, da se jih zaustavi.
 
Spoštovani minister!
 
Strahovita škoda nam je bila narejena. Inšpektorica Bizjakova je 20.12. na sestanku UO ČZS ob prisotnosti Dr  Posedija izjavila:  « Uroš Slak je name pritiskal, pa sem mislila, da je to šou«.
Če je za direktorat za zdravo prehrano nastop na TV šou, ne oziraje se na dolgoletne posledice njene izjave in njene reklame za uživanje medu tujih grosistov in še to popolnoma neupravičeno, potem takega državnega urada ne potrebujemo. Saj reklamira tujo proizvodnjo in tuj dohodek. Čebelarji znatno prispevamo v državni proračun tudi za vašo in Bizjakino plačo in upravičeno pričakujemo najmanj pošteno obravnavo problema, na strokovnem nivoju ob upoštevanju obojih argumentov. Ne pa izključevanja, blatenja in sejanja nezaupanja v javnosti.
 
Na svetu še ni bilo vojne v kateri ne bi vsi vpleteni izgubili.
 
 
Predsednik komisije za ocenjevanje medu pri ČZS
Ivan Atelšek