Povzetek razprave o medovitih rastlinah in zelenih strehah

08.07.2020 17:32:37
Ekonomika
ČZS, JSSČ je v torek 7. julija 2020 ob 16.00 uri organizirala strokovno razpravo o pomenu sajenja medovitih rastlin in zelenih strehah na sedežu Čebelarske zveze Slovenije.  Zaradi zanimanja nekaterih, ki se zaradi različnih razlogov razprave niso mogli udeležiti in širjenja zavedanja o pomenu medovitih rastlin in zelenih streh, v prilogi objavljamo zvočni posnetek razprave. Vljudno vabljeni k poslušanju.

V nadaljevanju navajamo povzetke gostov razprave, ki so sodelovali na dogodku:
- Aleš Bozovičar, vodja Opazovalno napovedovalne službe pri ČZS, je predstavil  aktivnosti  ČZS, ki so namenjene spodbujanju sajenja medovitih rastlin, ozaveščanju ljudi o pomenu teh rastlin in o pomenu opraševalcev za ekosistem. Bozovičar je kot enega vidnejših projektov omenil projekt »Kar sejemo, to žanjemo«, v okviru katerega smo spodbujali gojenje medovite ajde, sončnic in buč. Plodno je sodelovanje tudi z mladimi. Šolam in vrtcem smo podarili sadike lip, javorjev, divjih češenj.., Tudi občine spodbujamo, da ob rojstvu otroka, staršem podarijo medovito drevo, npr. lipo, sadno drevo, ki raste sočasno z otrokom. Zanimiva rešitev so tudi zelene strehe,  ki so pomembne zaradi možnosti povečanja zelenih površin z medovitimi rastlinami v urbanih področjih.
- Ivan Esenko, pisatelj, fotograf, naravovarstvenik, čebelar ter avtor knjige »Svet čebel - o čebelah in čebelarstvu v  Sloveniji«, je predstavil  bogato foto zbirko medovitih rastlin z opraševalci.  Ogledali smo si fotografije medovitih rastlin, med drugim: cinij, naprstca, vrtne zvončnice, boreča, kozmeje, ščetice, kamilice, ognjiča, sivke, šipka,…, fotografije zelenjavnega vrta, travniških rastlin.  Esenko na svojem vrtu daje predanost zelenim površinam, stezice na njegovem vrtu so minimalistične in zavlačuje s prvo košnjo ter tako daje travinju možnost, da seme dozori.  
- Jure Šumi, direktor razvoja poslovanja zelenih rešitev  v Knauf Insulation d.o.o., je opredelil zeleno streho, kot dodaten sloj, ki je sestavljen iz rastnega medija in zelenega sloja. Predstavil je različne vrste zelenih streh:
- ekstenzivne, teh je cca 80% in so primerne za strehe, ki prenesejo lažjo obremenitev, poraščene so večinoma s sukolentami,
- polintenzivne imajo več rastnega medija in malo višje rastline,
- intenzivne imajo višje rastline in so pravi vrtovi.
Šumi je poudaril prednosti zelenih streh: uravnavanje nevihtnih voda, zmanjševanje ogljikovega dioksida, čiščenje zraka, zmanjšanje toplotne obremenitve mestnih okolij, toplotna izolacija, biotska raznolikost, daljša življenjska doba hidroizolacije, izboljšanje življenjskih pogojev, zvočna zaščita, estetika.
- dr. Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo je predstavil rezultate raziskave o pomenu cvetočih zelenih streh za opraševalce. Namen raziskave je bil raziskati število in pestrost opraševalcev na zelenih strehah. Potekala je na dveh strehah, ena v Škofji Loki, na sedežu podjetja  Knauf Insulation in druga v Ljubljani ob železniški postaji na stanovanjskem objektu Yipsilon. Raziskava je potekala  od junija do septembra lansko leto, v lepem vremenu, med 8.00 – 11.00 uro dopoldne. Najprej so popisali rastline, ki so cvetele, določili pet vzorčnih mest, kjer so šteli opraševalce.  Pri opazovanju so zaznali medonosne čebele, čebele samotarke, metulje, čmrlje,… V začetku raziskave so prevladovale čebele samotarke, ob koncu raziskovalnega obdobja  pa medonosne čebele. Za konec je Bevk poudaril, da zelene strehe igrajo pomembno vlogo pri gradnji biodiverzitete mest. 
- Maruška Markovčič, višja svetovalka na MOL-u, je predstavila občinski prostorski načrt MOL, ki določa ozelenitev ravnih streh v MOL za novogradnje z več kot 600 m2. Namen ozelenitve je zadrževanje padavinske vode in zmanjševanje učinka toplotnih otokov. Markovčičeva je izpostavila primer dobre prakse podjetje A1, ki so zasadili streho s sedumi in postavili čebelje panje. Tudi mestni čebelnjak je primer dobre prakse. V planu so tudi ozelenitve 4 nadstrešnic avtobusnih postajališč (prostor z informacijami o biodiverziteti, pomenu zelenja in opraševalcih).
Razpravi se je pridružil tudi Marko Alauf, podpredsednik ČZS, ki je podal zanimivo misel: Vse kar naredimo v skrbi za naše okolje v imenu čebel, ni koristno le za njih, to je dobro tudi za nas oz. drugače povedo, je to naložba v naše zdravje in v našo bodočnost.

Po razpravi smo si ogledali zeleno streho, ki je bila v marcu 2020 postavljena na centru Čebelarske zveze Slovenije. Na Čebelarski zvezi Slovenije smo ponosni, da smo z zeleno streho  čebelam in ostalim opraševalcem zagotovili dodatno pašo in na svojevrsten način naravi povrnili vsaj nekaj tistega, kar smo ji vzeli.
 
Zapisala: Nataša Klemenčič Štrukelj