Med kot zdravo živilo

03.04.2020 13:22:36
Varna hrana
Med je odličen vir energije, 100 g medu ima okrog 1283 kJ (306 kcal) energije. 20 g medu, kar je običajna količina ene žlice medu, ima okrog 257 kJ (61,2 kcal) energije in predstavlja 3 % dnevne potrebe po energiji. Glavni sestavini medu sta enostavna sladkorja fruktoza in glukoza, ki jih človeški organizem lahko takoj porabi. Med je dobra hrana za ljudi vseh starosti, saj pomaga ohranjati zdravje, športnikom pomaga pri obnovi mišic. Poleg sladkorjev vsebuje tudi antioksidante, nekaj aminokislin, vitaminov in mineralov, ki jih naš organizem nujno potrebuje. Nekateri encimi iz medu pospešijo prebavo sladkorjev in škroba, vodikov peroksid, ki ga vsebuje, ima antibakterijski učinek, izboljšuje pa tudi absorpcijo kalcija iz hrane. Glikemični indeks  medu znaša med 32 in 85 odvisno od vrste medu. V vsakdanji prehrani lahko sladkor v celoti nadomestimo z medom, začnemo lahko že pri sladkanju kave z medom.
Antibakterijska učinkovitost je posledica nizkega pH, nizke vsebnosti vode in velike vsebnosti sladkorjev ter drugih dejavnikov. Največjo antibakterijsko učinkovitost imajo kostanjevi, hojevi ter gozdni medovi, kostanjevi medovi imajo tudi največjo protiglivično delovanje. Del antibakterijske učinkovitosti prispevajo rastline, na katerih čebele nabirajo surovino, del pa čebele. Rojalizin je peptid, ki ga proizvajajo čebele v krmilnih žlezah in ima močno aktivnost proti gram pozitivnim bakterijam  med njimi Bacillus subtilis, Staphylococcus aureus, Paenibacillus larvae. Slovenski raziskovalci so ugotavljali, da med pomaga tudi pri paradontalni bolezni (Podržaj, 2011).
Antibakterijska aktivnost je odvisno od segrevanja, temperature in shranjevanja,  zato moramo čebelarji poskrbeti za ustrezno shranjevanje medu na hladnem in temnem prostoru.
V teh kriznih časih, ko nas napadajo različni virusi je še toliko bolj pomembno, da se zdravo prehranjujemo, zato le imejmo med na jedilniku vsak dan.

Viri:
Podržaj, S. 2011. Protibakterijska učinkovitost vrst medu na parodontogene bakterije in ustne streptokoke. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Diplomsko delo.

Andreja Kandolf Borovšak
Svetovalka za zagotavljanje varne hrane